Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Lastnosti Achenbachove samoocenjevalne lestvice (Youth Self-Report)

Karmen Novak in Julija Pirnat

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 21  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 23. december 2002

Povzetek: Avtorici sta obravnavali dva problema, ki se nanašata na obnašanje Achenbachove samoocenjevalne lestvice (Youth Self-Report ali YSR) v slovenskem prevodu in priredbi. Lestvica je namenjena merjenju splošne psihopatologije mladostnikov, starih od 11 do 18 let. YSR vsebuje osem specifičnih lestvic (umik, somatske težave, anksioznost/depresivnost, socialne težave, motnje mišljenja, motnje pozornosti, delinkventno vedenje, agresivno vedenje) in dva splošna faktorja (internaliziranost / eksternaliziranost) (Achenbach, 1991). V prvem delu sta avtorici želeli ugotoviti, ali YSR dobro diskriminira med klinično in neklinično populacijo (torej med mladimi v obravnavi in tistimi, ki niso bili v obravnavi) tudi v slovenskem prostoru. Cilj drugega dela je bil ugotoviti ali si lahko z diagnozami, dobljenimi na YSR, pomagamo pri napovedovanju diagnoz po ICD-10 (International Clasification of Diseases). Primerjava rezultatov mladostnikov, obravnavanih pri psihologu, ter kontrolne skupine, je pokazala visoko zanesljivost nekaterih lestvic. Večina lestvic, kakor tudi splošna faktorja, dobro loči med obravnavanimi in neobravnavanimi mladostniki, posamezne lestvice pa dobro diskriminirajo tudi po spolu in starosti. Izkazalo se je, da lahko YSR dobro napoveduje nekatere ICD-10 diagnoze (motnje vedenja, potravmatske stresne motnje in hiperkinetične motnje), medtem ko za druge ni najbolj ustrezen. Podani so predlogi za drugačno formulacijo nekaterih postavk v slovenski priredbi, poleg tega lestvica potrebuje natančnejše poimenovanje lestvic ter obliko za ženske.

Ključne besede: presejalni testi, konstrukcija testov, psihopatologija, psihodiagnostika, mladostniki


« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 4