Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi 

15 strokovnih člankov z največ ogledi« Nazaj

1. Samouresničujoča se prerokba: pojav in implikacije

Simona Gomboc

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 630  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Namen članka je predvsem predstavitev pojava samouresničujoče se prerokbe, pa tudi razmislek o možnostih njegove konstruktivne uporabe oziroma preprečevanja njegovih negativnih učinkov. Pojav je najprej predstavljen zgodovinsko: od prve opredelitve s strani Mertona, preko Rostenthalove klasične študije o učinku pričakovanj učiteljev na razvoj inteligentnosti pri učencih, ki je raziskovanje pojava samouresničujoče se prerokbe vpeljala v socialno psihologijo, do analize ekstremnosti tako pozitivnih kot negativnih odzivov nanjo. Sledi pregled sodobnih študij v zvezi z vprašanjem samega obstoja pojava; njegove velikosti, praktične pomembnosti in razširjenosti. Opisana sta tudi Rosenthalov model desetih puščic in njegova štirifaktorska teorija, ki skupaj razlagata dejavnike in mehanizem samouresničujoče se prerokbe. Predstavitev je dopolnjena z razmislekom o kulturno-zgodovinskem in paradigmatskem kontekstu kot pomembnem dejavniku razširjenosti in pomena preučevanja samouresničujoče se prerokbe. Članek se zaključi z razmislekom o možnostih zmanjšanja pogostosti pojava oziroma njegovih negativnih učikov, pri čemer je izpostavljen pomen zavedanja, tako v smislu zavedanja samega obstoja pojava kot razumevanja njegovega delovanja.

Ključne besede: samouresničujoča se prerokba, Pygmalionov učinek, socialna resničnost, socialni konstruktivizem, socialna psihologija


2. Spolni stereotipi in diskriminacija žensk na trgu dela: psihološki pogled

Mojca Svetek

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 538  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 22. januar 2019

Povzetek: Pričujoči prispevek je pregled spoznanj (socialne) psihologije na področju diskriminacije žensk na trgu dela in delovnih mestih. Prispevek pojasnjuje, kako spolni stereotipi vplivajo na zaznavanje žensk in moških, pričakovanja na delovnem mestu in različne standarde ocenjevanja žensk in moških. Izpostavi, kateri psihološki mehanizmi so ključni pri vzdrževanju diskriminacije na trgu dela, in predstavi, kakšne so napovedi razvoja spolnih stereotipov v prihodnosti. Članek v pretežni meri obravnava ovire, s katerimi se ženske soočajo pri dostopanju do vodstvenih položajev, saj je ta vidik v psihološki literaturi do sedaj prejel največ pozornosti, kljub temu pa obravnavani mehanizmi diskriminacije niso omejeni na zgornjo plast trga dela.

Ključne besede: spolni stereotipi, ocenjevanje uspešnosti, opravičevanje diskriminacije, vodstveni položaji


3. Sodni izvedenec psihološke stroke

Tinkara Pavšič Mrevlje

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 430  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Besedilo daje pregled različnih vsebin, s katerimi se srečujejo sodni izvedenci psihološke stroke. Za mnenje ga lahko zaprosijo v civilnopravnih in upravnih postopkih ter v zadevah s podobnimi vsebinami. V članku je poudarek na kazenskopravnih zadevah, kot so zmožnost obtoženčevega sodelovanja v sodnem postopku, prištevnost in kazenska odgovornost ter ocena tveganja za ponovitev kaznivega dejanja. Predstavljeno je tudi sodelovanje psihologa izvedenca v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja, ki pri nas še ni uveljavljeno v praksi.

Ključne besede: izvedenstvo psihološke stroke, sodna psihologija, prištevnost, pričanje


4. Vez med nosečnico in njenim nerojenim otrokom

Lucija Pavše, Nataša Tul Mandić in Vislava Globevnik Velikonja

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 384  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 8. januar 2017

Povzetek: Vez med materjo in otrokom se začne vzpostavljati že pred rojstvom, se z napredovanjem nosečnosti krepi in je povezana s kvaliteto odnosa med materjo in otrokom po porodu. Kljub temu, da številni avtorji za opisovanje vedenj, čustev in zaznav, ki jih bodoča mati izraža do nerojenega otroka, uporabljajo izraz navezanost med materjo in plodom ali prenatalna navezanost, uporaba tega pojma ni ustrezna. Če upoštevamo Bowlbyevo in Ainsworthovo teorijo navezanosti, potem lahko odnos med materjo in nerojenim otrokom opišemo z vedenjskim sistemom skrbi. Namen prispevka je predstaviti dileme glede ustrezne terminologije, različne definicije, ocenjevalne lestvice ter dejavnike, ki so povezani z razvojem vezi med nosečnico in plodom. Ker je kvaliteta tega odnosa napovedni dejavnik številnih izidov za mati in otroka po porodu, morajo biti cilji prihodnjih raziskav usmerjeni v natančnejšo konceptualizacijo in definicijo pojma, v razvoj ustreznih merskih instrumentov ter v raziskovanje napovednih dejavnikov in dejavnikov tveganja.

Ključne besede: prenatalna navezanost, nosečnost, matere, vedenjski sistem skrbi


5. Razvojne značilnosti otrok v okviru forenzičnega razgovora

Tinkara Pavšič Mrevlje

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 374  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 12. februar 2014

Povzetek: Otroci so v sodnih procesih lahko adekvatne priče, če je forenzični intervju ustrezno izpeljan. Prispevek predstavlja pomembnejše linije otrokovega razvoja – mišljenje, spomin, govor in socialno–emocionalni razvoj – in jih povezuje z usmeritvami za vodenje razgovora z otrokom. Zaradi pogostega prepričanja, da je otroka mogoče pripraviti do neresničnega pričanja in da ne loči med realnim ter domišljijskim, sta obravnavani tudi temi laganja in sugestibilnosti. Prispevek na koncu daje nekatere praktične usmeritve za izvedbo forenzičnega razgovora in opozarja na pomen izobraževanja vseh, ki so v stiku z otroki – potencialnimi pričami.

Ključne besede: forenzično ocenjevanje, intervju, otroci, priče, spomin, sugestibilnost


6. Sistematični pregled literature s področja ambivalentnega seksizma

Mojca Svetek

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 260  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 12. marec 2017

Povzetek: Pojavne oblike seksizma so pod stalnim vplivom družbenih sprememb in odnosov med spoloma. V pričujočem članku predstavljam sodobne oblike seksizma, s poudarkom na teoriji ambivalentnega seksizma (Glick in Fiske, 1996), ki obravnava seksizem ne samo na družbeni, ampak tudi na medosebni in osebni ravni. Prispevek nudi obsežen pregled empiričnih ugotovitev s področja dobronamernega in sovražnega seksizma ter njunih učinkov na intimne medosebne odnose, spolno nasilje, lepotne ideale in prakse, samopodobo ter karierne odločitve in aspiracije žensk. Na koncu teorijo ambivalentnega seksizma umestim v širše družbeno-psihološke mehanizme in razmišljam o možnostih preseganja seksističnih ideologij in praks.

Ključne besede: ambivalentni seksizem, dobronamerni seksizem, sovražni seksizem, odnosi med spoloma, psihološko opolnomočenje


7. Anksiozne motnje pri otrocih in mladostnikih

Bernarda Dobnik Renko

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 258  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 27. marec 2020

Povzetek: Anksioznost je ena izmed najpogostejših duševnih motenj v otroštvu in mladostništvu. Če se anksioznih motenj ne zdravi, se simptomi sčasoma stopnjujejo in nadaljujejo v kasnejša razvojna obdobja. Pri zdravljenju je ključna čim zgodnejša obravnava, saj je za osebe z nezdravljeno anksiozno motnjo značilna manjša učna učinkovitost, opustitev šolanja in socialna izolacija. Učinkovita metoda zdravljenja je kognitivno-vedenjska terapija, glavna načela smo povzeli v tem članku.

Ključne besede: anksiozne motnje, kognitivno-vedenjska terapija, otroci, mladostniki


8. Kognitivno-vedenjska terapija otrok in madostnikov z motnjami tikov

Jana Kodrič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 240  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 27. marec 2020

Povzetek: V članku je predstavljen pregled motenj tikov in empirično utemeljenih kognitivno-vedenjskih tehnik za neposredno zmanjševanje tikov ter učenje učinkovitih strategij spoprijemanja z neugodnimi psihosocialnimi posledicami tikov pri otrocih in mladostnikih. V prvem delu so opisani tiki in motnje tikov, epidemiološki podatki o motnji tikov, potek motnje, pridružene težave in psihosocialne posledice tikov, načini ocenjevanja ter indikacije za zdravljenje. V drugem delu so skladno s kliničnimi smernicami za obravnavo motenj tikov predstavljene kognitivno-vedenjske metode njihovega zdravljenja. Podrobneje so opisane psihoedukacija ter najbolj proučevani in z empiričnimi dokazi podprti vedenjski tehniki, učenje nadomestnega odziva in izpostavljanje s preprečevanjem odziva, ki sta namenjeni neposrednemu zmanjševanju tikov. Navedeni so izsledki empiričnih raziskav, ki potrjujejo njihovo učinkovitost. V članku so predstavljene tudi druge kognitivno-vedenjske tehnike, namenjene spoprijemanju z neugodnimi psihosocialnimi posledicami tikov in pridruženih težav. Članek je sklenjen z opisom zahtev za izvedbo učinkovite kognitivno-vedenjske terapije pri otrocih in mladostnikih s tiki ter razmišljanjem o načinih, s katerimi bi lahko razširili znanje o specifičnih terapevtskih pristopih za obravnavo otrok in mladostnikov s tiki med kognitivno-vedenjskimi terapevti v Sloveniji.

Ključne besede: motnje tikov, učenje nadomestnega odziva, izpostavljanje s preprečevanjem odziva, kognitivno-vedenjska terapija


9. Razvoj, rast in zorenje možganov

Tina Bregant

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 236  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Razvoj, rast in zorenje možganov danes spremljamo z longitudinalnimi študijami zdravih otrok. Zelo dragoceno je longitudinalno psihološko sledenje razvoja ter ob tem slikovna diagnostika z magnetno resonančnim slikanjem (MRI), ki jo lahko nadgradimo z meritvami kot sta morfometrija in volumetrija. V prispevku predstavimo nekaj ključnih spoznanj o razvoju možganov, ki ponudijo uvid v nekatere vidike otrokovega razvoja. Osredotočimo se na pomembna razvojna obdobja, vključno s prenatalnim obdobjem. Opišemo procese, ki delujejo na zgradbo in delovanje možganov. Predstavimo spremembe v beli možganovini, področno značilne razvojne krivulje v kortikalni sivi možganovini ter specifična področja subkortikalnih struktur. Opišemo značilnosti in posebnosti delovanja možganov med zorenjem. S prispevkom osvetlimo nekatere ključne nevroanatomske procese, ki vplivajo na vedenje otrok.

Ključne besede: možgani, razvoj, otroci, mladostniki, občutljivo obdobje, magnetnoresonančno slikanje (MRI)


10. Kodiranje informacije o vrstnem redu v delovnem spominu: pregled vedenjskih raziskav in kognitivnih mehanizmov

Barbara Dolenc in Grega Repovš

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 193  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 8. junij 2014

Povzetek: Za kognitivne naloge višjega reda so izredno pomembni izvršilni procesi, med katere spada tudi kodiranje časovnega vrstnega reda informacij. Pomembno vprašanje je, kako se vrstni red kodira ter kateri kognitivni in živčni procesi tvorijo njegovo podlago. Namen pričujočega članka je povzeti izsledke raziskav, ki preverjajo, ali spomina za vrstni red in prepoznavo dražljajev temeljita na ločenih procesih, ter pregledati nekaj osnovnih kognitivnih mehanizmov, ki razlagajo kodiranje vrstnega reda informacij v delovnem spominu. Številne študije kažejo, da so informacije o lastnostih oziroma identiteti dražljajev ter njihovemu vrstnem redu v spominu predstavljene in procesirane ločeno, tako pri prepoznavi, kot pri priklicu. Ločeno procesiranje obeh vrst informacij podpirajo ne le vedenjske, temveč tudi številne slikovne študije. Kako se kodirajo informacije o vrstnem redu, skuša pojasniti več teoretskih modelov. V tem članku bomo pregledali štiri skupine modelov, ki temeljijo na mehanizmu meddražljajskih povezav oziroma verižnega kodiranja, mehanizmu neposrednega ali direktnega kodiranja, mehanizmu hierarhičnega kodiranja ter mehanizmu velikostnega kodiranja. Modeli se razlikujejo tako glede vedenjskih napovedi kot tudi glede predpostavljenih živčnih mehanizmov, na katerih temeljijo. Vsak izmed predlaganih mehanizmov pri tem uspešno pojasnjuje nekatere vidike procesiranja vrstnega reda, nobenemu pa ne uspe pojasniti vseh obstoječih spoznanj in rezultatov študij vrstnega reda. Spomin za zaporedje predstavlja kompleksen proces, zato je verjetno, da je vrstni red kodiran in procesiran s pomočjo več kot le enega mehanizma. Obstoječa spoznanja in modeli puščajo obilico odprtih vprašanj ter nakazujejo možnost obstoja več različnih vrst spomina za vrstni red informacij.

Ključne besede: delovni spomin, kodiranje vrstnega reda, kognitivni mehanizmi


11. Čas za reformo Zoisovega štipendiranja

Mirt Nagy

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 192  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 1. marec 2016

Povzetek: V prispevku sta predstavljena zgodovina razvoja štipendiranja nadarjenih in razvoj meril ter kriterijev za dodelitev štipendij od začetkov štipendiranja nadarjenih do sprememb leta 2008, ko se je začel uporabljati nov zakon o štipendiranju. Navedene so nekatere bistvene pomanjkljivosti sedanje ureditve podeljevanja Zoisovih štipendij, kot izhajajo iz veljavnega zakona o štipendiranju, in predlog potrebnih izboljšav sistema štipendiranja, s katerimi bi Zoisove štipendije dobile večjo vlogo pri spodbujanju razvoja nadarjenih in tudi razvoja njihove kariere med in po zaključku izobraževanja.

Ključne besede: štipendiranje nadarjenih, Zoisovi štipendisti, zakon o štipendiranju, merila in kriteriji, spodbujanje razvoja nadarjenih


12. Program STEPPS kot možna oblika pomoči posameznikom z mejno osebnostno motnjo

Jerica Radež in Meta Shawe-Taylor

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 184  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 12. junij 2015

Povzetek: Mejna osebnostna motnja je kompleksna psihična motnja, ki pomembno vpliva na vsa področja posameznikovega delovanja. Ker predstavlja najpogostejšo motnjo osebnosti na populaciji bolnikov z duševnimi motnjami in ker je relativno odporna na farmakološko zdravljenje, je oblikovanje učinkovitih psihoterapevtskih pristopov ključnega pomena za nadaljnjo obravnavo teh bolnikov. V preteklosti je bilo razvitih več psihoterapevtskih metod, ki so namenjene posameznikom z mejno osebnostno motnjo. Le-te po večini izhajajo iz dveh večjih terapevtskih paradigem, in sicer kognitivno-vedenjske in psihoanalitične. V zadnjem času pa se spodbuja raziskovanje pristopov, ki vključujejo elemente različnih psihoterapevtskih smeri. Enega izmed takšnih predstavlja program STEPPS, ki poleg različnih metod kognitivno-vedenjske terapije vključuje tudi elemente sistemske terapije. Program STEPPS je 20-tedenski program skupinske psihoterapije za posameznike z mejno osebnostno motnjo. Za razliko od večine preostalih pristopov je zasnovan kot podpora obstoječemu načinu zdravljenja. V pričujočem članku predstavljamo osnovne značilnosti programa STEPPS in pregled dosedanjih študij, ki so proučevale njegovo učinkovitost pri zdravljenju posameznikov z mejno osebnostno motnjo. Poleg tega ponujamo kritično oceno programa STEPPS v kontekstu dosedanjih psihoterapevtskih pristopov in predlagamo smernice za njegovo nadaljnje raziskovanje.

Ključne besede: mejna osebnostna motnja, STEPPS, kognitivno-vedenjska terapija, družinska sistemska terapija, učinkovitost psihoterapije


13. Kognitivno-vedenjska terapija depresivne motnje pri otrocih in mladostnikih

Simona Sanda in Tinkara Smeh

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 180  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 27. marec 2020

Povzetek: Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) se je uveljavila kot priznana terapevtska metoda za zdravljenje depresivne motnje pri otrocih in mladostnikih. Članek je pregled kognitivno-vedenjske terapije depresivne motnje pri tej populaciji. Predstavlja nekaj osnovnih teoretičnih izhodišč z opisom simptomov v različnih razvojnih obdobjih, opis kognitivno-vedenjskega modela, na katerem slonijo terapevtske usmeritve, opis terapevtskega načrta in ciljev, posameznih ključnih in učinkovitih terapevtskih tehnik, ki se uporabljajo v KVT pri otrocih in mladostnikih, s poudarkom na depresivni motnji. Vključena je problematika ocene samomorilnega vedenja pri otrocih in mladostnikih. Glede na to, da dandanes vemo več o depresivni motnji pri otrocih in mladostnikih kot v preteklosti in se zavedamo dejstva, da le-ta ni redka, je pomembno, da smo seznanjeni s teoretično in praktično kognitivno-vedenjsko paradigmo, na osnovi katere lahko gradimo svoje lastne strokovne izkušnje in terapevtske uspehe.

Ključne besede: otrok, mladostnik, depresivna motnja, kognitivno-vedenjska terapija


14. Kognitivno-vedenjska obravnava debelosti pri otrocih in mladostnikih

Simona Klemenčič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 154  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 27. marec 2020

Povzetek: Debelost in čezmerna telesna teža pri otrocih in mladostnikih sta povezani s številnimi bolezenskimi stanji, nižjo kakovostjo življenja, čustvenimi težavami in težavami v vrstniških odnosih. Pri razvoju debelosti ima poleg genetskega materiala in osebnostnih značilnosti posameznikov ključno vlogo tudi širše družbeno okolje, otrokova družina in starševski vzgojni slog. Zato so terapevtski ukrepi pri obravnavi debelosti pri otrocih navadno vezani na celotno družino in skoraj vedno je pri tem potrebno sodelovanje z drugimi strokovnjaki, kot sta zdravnik in prehranski strokovnjak. V prispevku so predstavljena glavna načela kognitivno-vedenjske obravnave otrok z debelostjo ter najpogosteje uporabljene tehnike. Opisane tehnike naj bi bile del celostne individualne ali skupinske kognitivno-vedenjske terapije otroka s čezmerno telesno težo oz. debelostjo in njegove družine, nekatere pa so uporabne tudi posamezno in lahko veliko prispevajo h klasičnim oz. konservativnim programom za obravnavo debelosti. Pri mlajših otrocih se osredinimo predvsem na delo s starši in na vedenjske tehnike, medtem ko lahko pri mladostnikih že uporabljamo kognitivne tehnike, ki so bile razvite pretežno za odraslo populacijo.

Ključne besede: debelost, čustvene težave, otroci, starši, kognitivno-vedenjska terapija


15. Kognitivno-vedenjska obravnava samopoškodbenega vedenja v mladostništvu

Barbara Dolenc

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 147  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 27. marec 2020

Povzetek: Namen prispevka je predstaviti kognitivno-vedenjske strategije za obravnavo mladostnic in mladostnikov, ki se samopoškodujejo, kar je lahko v pomoč vsem, ki se v klinični praksi srečujejo s tovrstno problematiko. Samopoškodbeno vedenje je opredeljeno kot samozastrupitev ali samopoškodba in se navadno pojavi med 11. in 15. letom starosti. V obdobju mladostništva je razširjenost tovrstnega vedenja med 12 in 23 %, med klinično populacijo pa je pogostost takega vedenja še večja. Med najmočnejšimi napovedniki tveganja za samopoškodbeno vedenje so psihiatrične bolezni. Mladostniki pogosto poročajo tudi o občutkih kronične praznine, odtujenosti in izolacije, o brezupnosti, nemoči, neljubljenosti, nizki samopodobi in nizki frustracijski toleranci. S samopoškodbenim vedenjem so povezane predvsem težave v uravnavanju čustev ter šibke spretnosti za reševanje problemov. Če mladostniki, ki se samopoškodujejo, ne poiščejo pomoči, se lahko samopoškodbeno vedenje stopnjuje v svoji resnosti, ter hkrati predstavlja močan napovednik tveganja za samomor, zaradi česar je obravnava tovrstnega vedenja izrednega pomena. Pri obravnavi samopoškodbenega vedenja se je kognitivno-vedenjska terapija izkazala kot eden izmed učinkovitih ukrepov. Znotraj obravnave je poudarek na uravnavanju čustev, obravnavi disfunkcionalnih misli in prepričanj, okrepitvi na področju vedenjskih spretnosti (kot je reševanje problemov) ter izboljšanju medosebnih odnosov, hkrati pa poudarjamo tudi sprejemajoč, čuječ odnos do sebe in do lastne preteklosti. Raziskave kažejo, da so mladostniki po obravnavi poročali o manj pogostem samopoškodbenem vedenju in samomorilnih mislih, hkrati pa so se zmanjšali tudi simptomi depresivnosti in anksioznosti, izboljšala se je samopodoba, mladostniki so bolje uravnavali svoja čustva in težave ustrezneje reševali.

Ključne besede: samopoškodbeno vedenje, mladostništvo, kognitivno-vedenjska terapija, uravnavanje čustev, reševanje problemov