Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi 

15 strokovnih člankov z največ ogledi« Nazaj

1. Samouresničujoča se prerokba: pojav in implikacije

Simona Gomboc

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 398  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Namen članka je predvsem predstavitev pojava samouresničujoče se prerokbe, pa tudi razmislek o možnostih njegove konstruktivne uporabe oziroma preprečevanja njegovih negativnih učinkov. Pojav je najprej predstavljen zgodovinsko: od prve opredelitve s strani Mertona, preko Rostenthalove klasične študije o učinku pričakovanj učiteljev na razvoj inteligentnosti pri učencih, ki je raziskovanje pojava samouresničujoče se prerokbe vpeljala v socialno psihologijo, do analize ekstremnosti tako pozitivnih kot negativnih odzivov nanjo. Sledi pregled sodobnih študij v zvezi z vprašanjem samega obstoja pojava; njegove velikosti, praktične pomembnosti in razširjenosti. Opisana sta tudi Rosenthalov model desetih puščic in njegova štirifaktorska teorija, ki skupaj razlagata dejavnike in mehanizem samouresničujoče se prerokbe. Predstavitev je dopolnjena z razmislekom o kulturno-zgodovinskem in paradigmatskem kontekstu kot pomembnem dejavniku razširjenosti in pomena preučevanja samouresničujoče se prerokbe. Članek se zaključi z razmislekom o možnostih zmanjšanja pogostosti pojava oziroma njegovih negativnih učikov, pri čemer je izpostavljen pomen zavedanja, tako v smislu zavedanja samega obstoja pojava kot razumevanja njegovega delovanja.

Ključne besede: samouresničujoča se prerokba, Pygmalionov učinek, socialna resničnost, socialni konstruktivizem, socialna psihologija


2. Vez med nosečnico in njenim nerojenim otrokom

Lucija Pavše, Nataša Tul Mandić in Vislava Globevnik Velikonja

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 277  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 8. januar 2017

Povzetek: Vez med materjo in otrokom se začne vzpostavljati že pred rojstvom, se z napredovanjem nosečnosti krepi in je povezana s kvaliteto odnosa med materjo in otrokom po porodu. Kljub temu, da številni avtorji za opisovanje vedenj, čustev in zaznav, ki jih bodoča mati izraža do nerojenega otroka, uporabljajo izraz navezanost med materjo in plodom ali prenatalna navezanost, uporaba tega pojma ni ustrezna. Če upoštevamo Bowlbyevo in Ainsworthovo teorijo navezanosti, potem lahko odnos med materjo in nerojenim otrokom opišemo z vedenjskim sistemom skrbi. Namen prispevka je predstaviti dileme glede ustrezne terminologije, različne definicije, ocenjevalne lestvice ter dejavnike, ki so povezani z razvojem vezi med nosečnico in plodom. Ker je kvaliteta tega odnosa napovedni dejavnik številnih izidov za mati in otroka po porodu, morajo biti cilji prihodnjih raziskav usmerjeni v natančnejšo konceptualizacijo in definicijo pojma, v razvoj ustreznih merskih instrumentov ter v raziskovanje napovednih dejavnikov in dejavnikov tveganja.

Ključne besede: prenatalna navezanost, nosečnost, matere, vedenjski sistem skrbi


3. Sodni izvedenec psihološke stroke

Tinkara Pavšič Mrevlje

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 265  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Besedilo daje pregled različnih vsebin, s katerimi se srečujejo sodni izvedenci psihološke stroke. Za mnenje ga lahko zaprosijo v civilnopravnih in upravnih postopkih ter v zadevah s podobnimi vsebinami. V članku je poudarek na kazenskopravnih zadevah, kot so zmožnost obtoženčevega sodelovanja v sodnem postopku, prištevnost in kazenska odgovornost ter ocena tveganja za ponovitev kaznivega dejanja. Predstavljeno je tudi sodelovanje psihologa izvedenca v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja, ki pri nas še ni uveljavljeno v praksi.

Ključne besede: izvedenstvo psihološke stroke, sodna psihologija, prištevnost, pričanje


4. Razvojne značilnosti otrok v okviru forenzičnega razgovora

Tinkara Pavšič Mrevlje

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 243  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 12. februar 2014

Povzetek: Otroci so v sodnih procesih lahko adekvatne priče, če je forenzični intervju ustrezno izpeljan. Prispevek predstavlja pomembnejše linije otrokovega razvoja – mišljenje, spomin, govor in socialno–emocionalni razvoj – in jih povezuje z usmeritvami za vodenje razgovora z otrokom. Zaradi pogostega prepričanja, da je otroka mogoče pripraviti do neresničnega pričanja in da ne loči med realnim ter domišljijskim, sta obravnavani tudi temi laganja in sugestibilnosti. Prispevek na koncu daje nekatere praktične usmeritve za izvedbo forenzičnega razgovora in opozarja na pomen izobraževanja vseh, ki so v stiku z otroki – potencialnimi pričami.

Ključne besede: forenzično ocenjevanje, intervju, otroci, priče, spomin, sugestibilnost


5. Razvoj, rast in zorenje možganov

Tina Bregant

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 188  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Razvoj, rast in zorenje možganov danes spremljamo z longitudinalnimi študijami zdravih otrok. Zelo dragoceno je longitudinalno psihološko sledenje razvoja ter ob tem slikovna diagnostika z magnetno resonančnim slikanjem (MRI), ki jo lahko nadgradimo z meritvami kot sta morfometrija in volumetrija. V prispevku predstavimo nekaj ključnih spoznanj o razvoju možganov, ki ponudijo uvid v nekatere vidike otrokovega razvoja. Osredotočimo se na pomembna razvojna obdobja, vključno s prenatalnim obdobjem. Opišemo procese, ki delujejo na zgradbo in delovanje možganov. Predstavimo spremembe v beli možganovini, področno značilne razvojne krivulje v kortikalni sivi možganovini ter specifična področja subkortikalnih struktur. Opišemo značilnosti in posebnosti delovanja možganov med zorenjem. S prispevkom osvetlimo nekatere ključne nevroanatomske procese, ki vplivajo na vedenje otrok.

Ključne besede: možgani, razvoj, otroci, mladostniki, občutljivo obdobje, magnetnoresonančno slikanje (MRI)


6. Čas za reformo Zoisovega štipendiranja

Mirt Nagy

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 170  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 1. marec 2016

Povzetek: V prispevku sta predstavljena zgodovina razvoja štipendiranja nadarjenih in razvoj meril ter kriterijev za dodelitev štipendij od začetkov štipendiranja nadarjenih do sprememb leta 2008, ko se je začel uporabljati nov zakon o štipendiranju. Navedene so nekatere bistvene pomanjkljivosti sedanje ureditve podeljevanja Zoisovih štipendij, kot izhajajo iz veljavnega zakona o štipendiranju, in predlog potrebnih izboljšav sistema štipendiranja, s katerimi bi Zoisove štipendije dobile večjo vlogo pri spodbujanju razvoja nadarjenih in tudi razvoja njihove kariere med in po zaključku izobraževanja.

Ključne besede: štipendiranje nadarjenih, Zoisovi štipendisti, zakon o štipendiranju, merila in kriteriji, spodbujanje razvoja nadarjenih


7. Kodiranje informacije o vrstnem redu v delovnem spominu: pregled vedenjskih raziskav in kognitivnih mehanizmov

Barbara Dolenc in Grega Repovš

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 150  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 8. junij 2014

Povzetek: Za kognitivne naloge višjega reda so izredno pomembni izvršilni procesi, med katere spada tudi kodiranje časovnega vrstnega reda informacij. Pomembno vprašanje je, kako se vrstni red kodira ter kateri kognitivni in živčni procesi tvorijo njegovo podlago. Namen pričujočega članka je povzeti izsledke raziskav, ki preverjajo, ali spomina za vrstni red in prepoznavo dražljajev temeljita na ločenih procesih, ter pregledati nekaj osnovnih kognitivnih mehanizmov, ki razlagajo kodiranje vrstnega reda informacij v delovnem spominu. Številne študije kažejo, da so informacije o lastnostih oziroma identiteti dražljajev ter njihovemu vrstnem redu v spominu predstavljene in procesirane ločeno, tako pri prepoznavi, kot pri priklicu. Ločeno procesiranje obeh vrst informacij podpirajo ne le vedenjske, temveč tudi številne slikovne študije. Kako se kodirajo informacije o vrstnem redu, skuša pojasniti več teoretskih modelov. V tem članku bomo pregledali štiri skupine modelov, ki temeljijo na mehanizmu meddražljajskih povezav oziroma verižnega kodiranja, mehanizmu neposrednega ali direktnega kodiranja, mehanizmu hierarhičnega kodiranja ter mehanizmu velikostnega kodiranja. Modeli se razlikujejo tako glede vedenjskih napovedi kot tudi glede predpostavljenih živčnih mehanizmov, na katerih temeljijo. Vsak izmed predlaganih mehanizmov pri tem uspešno pojasnjuje nekatere vidike procesiranja vrstnega reda, nobenemu pa ne uspe pojasniti vseh obstoječih spoznanj in rezultatov študij vrstnega reda. Spomin za zaporedje predstavlja kompleksen proces, zato je verjetno, da je vrstni red kodiran in procesiran s pomočjo več kot le enega mehanizma. Obstoječa spoznanja in modeli puščajo obilico odprtih vprašanj ter nakazujejo možnost obstoja več različnih vrst spomina za vrstni red informacij.

Ključne besede: delovni spomin, kodiranje vrstnega reda, kognitivni mehanizmi


8. Program STEPPS kot možna oblika pomoči posameznikom z mejno osebnostno motnjo

Jerica Radež in Meta Shawe-Taylor

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 127  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 12. junij 2015

Povzetek: Mejna osebnostna motnja je kompleksna psihična motnja, ki pomembno vpliva na vsa področja posameznikovega delovanja. Ker predstavlja najpogostejšo motnjo osebnosti na populaciji bolnikov z duševnimi motnjami in ker je relativno odporna na farmakološko zdravljenje, je oblikovanje učinkovitih psihoterapevtskih pristopov ključnega pomena za nadaljnjo obravnavo teh bolnikov. V preteklosti je bilo razvitih več psihoterapevtskih metod, ki so namenjene posameznikom z mejno osebnostno motnjo. Le-te po večini izhajajo iz dveh večjih terapevtskih paradigem, in sicer kognitivno-vedenjske in psihoanalitične. V zadnjem času pa se spodbuja raziskovanje pristopov, ki vključujejo elemente različnih psihoterapevtskih smeri. Enega izmed takšnih predstavlja program STEPPS, ki poleg različnih metod kognitivno-vedenjske terapije vključuje tudi elemente sistemske terapije. Program STEPPS je 20-tedenski program skupinske psihoterapije za posameznike z mejno osebnostno motnjo. Za razliko od večine preostalih pristopov je zasnovan kot podpora obstoječemu načinu zdravljenja. V pričujočem članku predstavljamo osnovne značilnosti programa STEPPS in pregled dosedanjih študij, ki so proučevale njegovo učinkovitost pri zdravljenju posameznikov z mejno osebnostno motnjo. Poleg tega ponujamo kritično oceno programa STEPPS v kontekstu dosedanjih psihoterapevtskih pristopov in predlagamo smernice za njegovo nadaljnje raziskovanje.

Ključne besede: mejna osebnostna motnja, STEPPS, kognitivno-vedenjska terapija, družinska sistemska terapija, učinkovitost psihoterapije


9. Sistematični pregled literature s področja ambivalentnega seksizma

Mojca Svetek

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 127  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 12. marec 2017

Povzetek: Pojavne oblike seksizma so pod stalnim vplivom družbenih sprememb in odnosov med spoloma. V pričujočem članku predstavljam sodobne oblike seksizma, s poudarkom na teoriji ambivalentnega seksizma (Glick in Fiske, 1996), ki obravnava seksizem ne samo na družbeni, ampak tudi na medosebni in osebni ravni. Prispevek nudi obsežen pregled empiričnih ugotovitev s področja dobronamernega in sovražnega seksizma ter njunih učinkov na intimne medosebne odnose, spolno nasilje, lepotne ideale in prakse, samopodobo ter karierne odločitve in aspiracije žensk. Na koncu teorijo ambivalentnega seksizma umestim v širše družbeno-psihološke mehanizme in razmišljam o možnostih preseganja seksističnih ideologij in praks.

Ključne besede: ambivalentni seksizem, dobronamerni seksizem, sovražni seksizem, odnosi med spoloma, psihološko opolnomočenje


10. Razvoj aritmetičnih sposobnosti

Tatjana Levstek, Tina Bregant in Anja Podlesek

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 100  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 4. februar 2014

Povzetek: Aritmetika je veja matematike, ki se ukvarja s števili. Ime izhaja iz grške besede 'aritmos', ki pomeni število. Poznavanje števil je nujno za razumevanje matematike, zato je razvoj aritmetičnih sposobnosti področje dolgoletnega znanstvenega raziskovanja. Novejše raziskave so pokazale, da razvoj aritmetičnih sposobnostih ne temelji zgolj na pridobivanju izkušenj in učenju, temveč so nam nekatere aritmetične sposobnosti, predvsem občutek za količino, vrojene. Že dojenčki so sposobni razlikovati množici z različnimi elementi, številčnost pa dojemajo amodalno. Pri šestih mesecih ločijo množici, katerih število elementov je v razmerju 1 : 2, s starostjo pa se to razmerje hitro izboljšuje. Petletni otroci že ločijo skupini, katerih število elementov je v razmerju 7 : 8. Sposobnost primerjanja dveh količin se začne razvijati šele po 15. mesecu starosti, preštevanja pa se otroci naučijo spontano, z učenjem jezika. Govor otroku omogoči, da števila dobijo abstrakten, simbolni pomen, s tem pa se odpre pot k simbolni aritmetiki. Otroci v predšolskem obdobju računajo po intuiciji, v šoli pa aritmetika temelji na učenju postopkov za reševanje problemov. Pri šolskem usvajanju matematičnih znanj prevzame glavno nalogo spomin in avtomatizacija procesov, pri čemer intuicijo zapostavimo. Vendar so raziskave pokazale, da je intuicija zelo pomembna in je celo napovedni dejavnik razvoja matematičnih kompetenc preko celotnega šolanja.

Ključne besede: števila, matematika, matematične sposobnosti, razvoj otroka


11. Prilagoditvene spretnosti

Staša Stropnik in Jana Kodrič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 94  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Prilagoditvene spretnosti predstavljajo konceptualne, socialne in praktične spretnosti, ki se jih ljudje naučimo, da lahko delujemo v vsakodnevnem življenju. Vključujejo posameznikovo sposobnost zadovoljevanja vsakodnevnih potreb ob upoštevanju zahtev okolja. Dobro razvite prilagoditvene spretnosti se kažejo pri posameznikovi neodvisnosti v različnih okoljih, nizke prilagoditvene spretnosti pa se povezujejo s posameznikovo nesamostojnostjo in večjo potrebo po nadzoru in pomoči pri vsakodnevnih nalogah. Pogosto se ocenjevanje prilagoditvenih spretnosti povezuje z ocenjevanjem motnje v duševnem razvoju, saj diagnoza motnja v duševnem razvoju poleg nižjih dosežkov pri standardiziranih preizkusih spoznavnih sposobnosti vključuje tudi pomembne primanjkljaje prilagoditvenih spretnostih. Ocenjevanje prilagoditvenih spretnosti je del standardne ocenjevalne baterije pri otrocih in odraslih, ki imajo različne težave, motnje ali zmanjšane zmožnosti, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno funkcioniranje. V prispevku so predstavljeni tudi psihometrični pripomočki, ki se najpogosteje uporabljajo za ocenjevanje prilagoditvenih spretnosti in značilnosti prilagoditvenih spretnosti pri posameznih kliničnih skupinah.

Ključne besede: prilagoditvene spretnosti, motnje v duševnem razvoju, ocenjevanje


12. Psihoterapija oseb z motnjo v duševnem razvoju

Barbara Zafošnik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 68  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Osebe z motnjo v duševnem razvoju lahko doživljajo vse psihološke težave, motnje in psihiatrične bolezni kot ljudje brez motenj v duševnem razvoju. Rezultati prevalenčnih epidemioloških študij v ocenah, koliko oseb z motnjo v duševnem razvoju ima težave z duševnim zdravjem zaradi različnih diagnostičnih kriterijev, ocenjevalnih postopkov in pripomočkov niso enoznačni, se pa večinoma gibljejo med 20 in 40 %. Ena izmed možnih oblik pomoči za večanje psihološkega blagostanja oseb z motnjo v duševnem razvoju je tudi psihoterapija, vendar se predvsem pri osebah s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, pri katerih govor ne more biti osrednji terapevtski medij, redko izkorišča. V psihoterapijo se namreč večinoma vključujejo klienti z lažjo motnjo v duševnem razvoju, in sicer predvsem v kognitvno-vedenjsko. V zadnjem času sta bila posebej za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju oblikovana dva modela (psiho)terapije, in sicer razvojno-dinamična relacijska terapija in na navezanosti temelječa vedenjska terapija za otroke. Svojo teoretsko ozadje črpata iz razvojnih psihoanalitičnih teorij.

Ključne besede: psihoterapija, motnje v duševnem razvoju, razvojno-dinamična relacijska terapija, na navezanosti temelječa vedenjska terapija


13. Potencialna učinkovitost vedenjsko-kognitivne terapije pri obravnavi sorojencev otrok s posebnimi potrebami

Mojca Petrič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 60  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 29. avgust 2016

Povzetek: V prispevku predstavljamo izsledke empiričnih raziskav, ki so proučile psihosocialno delovanje sorojencev otrok s posebnimi potrebami (PP) ter podajamo smernice za obravnavo sorojencev po principih vedenjsko-kognitivne terapije (VKT). V splošnem se kaže, da se večina sorojencev uspešno prilagodi na odraščanje v družini, ki ima otroka s PP, se pa ti v primerjavi z normativnimi sorojenci srečujejo z dodatnimi izzivi in težavami, kot so večja mera prevzemanja odgovornosti v družini, težave v interakcijah z vrstniki in okolico. Pri nekaterih se tako razvijejo težave v psihosocialnem prilagajanju. Določeni programi za obravnavo sorojencev otrok s PP že obstajajo, vendar so, kot predstavljamo v prispevku, predvsem podporne narave, njihova učinkovitost pa je slabše empirično podprta. Glede na vsebino izzivov in težav, s katerimi se spoprijemajo sorojenci, tako predlagamo obravnavo po principih VKT ter konkretne tehnike za delo.

Ključne besede: sorojenci, posebne potrebe, psihosocialna prilagojenost, vedenjsko-kognitivna terapija


14. Ocenjevanje otrokovega zgodnjega razvoja: kaj, zakaj in kako?

Tajana Brajović

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 57  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Pri ocenjevanju in spremljanju otrokovega zgodnjega razvoja so pogosto v ospredju področja motorike, govora, osebnostnega in socialnega razvoja ter spoznavnega razvoja. Predstavljen je pregled nekaterih razvojnih mejnikov teh področij, obenem pa spoznanje, da ugotavljanje otrokovega zgodnjega razvoja presega zgolj orientacijo glede na časovne mejnike. V sklopu primarne zdravstvene preventive v Sloveniji za odkrivanje otrok, pri katerih bi lahko bil prisoten zaostanek v razvoju, uporabljamo preizkusa Denverski razvojni presejalni test II in Sistematski psihološki pregled triletnega otroka. Osnovna namena uporabe presejalnih testov sta zgodnja prepoznava otrok s težavami v razvoju in oblikovanje ustrezne zgodnje obravnave – t.i. zgodnje intervencije. Psiholog si pri načrtovanju slednje pomaga z uporabo psiholoških preizkusov, s katerimi ocenjuje vrsto in stopnjo otrokovih težav ter primanjkljajev na različnih področjih razvoja. Tako v presejalne namene, kakor tudi za podrobnejše ugotavljanje otrokovih težav, bi bilo potrebno uporabljati psihometrično ustrezne, na slovenskem vzorcu standardizirane, merske pripomočke. Predstavljene so nekatere težave, s katerimi se psihologi v primarni zdravstveni dejavnosti srečujemo pri ocenjevanju otrokovega zgodnjega razvoja in nekatere možne rešitve teh.

Ključne besede: razvoj otroka, presejalni testi, primarna preventiva, zgodnja intervencija


15. Z delom povezani dejavniki tveganja za samomorilno vedenje, varovalni dejavniki in možnosti preventivnega delovanja

Tina Podlogar

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 54  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 26. januar 2016

Povzetek: Delo je kot pomemben vidik posameznikovega življenja v odraslosti tesno povezano z zdravjem in duševnim zdravjem. Vidiki poklica, dela in zaposlitve lahko predstavljajo dejavnike tveganja za razvoj samomorilnega vedenja ali varovalne dejavnike, ki zmanjšujejo verjetnost le-tega. Namen prispevka je predstaviti poznane dejavnike tveganja za samomorilno vedenje in varovalne dejavnike, povezane z delom oz. zaposlitvijo, ter možnosti preventivnega delovanja v tem kontekstu. Pomemben dejavnik tveganja za samomorilno vedenje predstavlja brezposelnost. Povezanost med brezposelnostjo in samomorilnostjo je kompleksna in zanjo obstajata dve razlagi: (i) predhodna ranljivost naj bi vodila tako v brezposelnost kot samomorilno vedenje, (ii) hkrati pa naj bi bila povezanost do neke mere tudi vzročne narave. Obravnavana tematika je zelo pomembna v času ekonomske recesije, ko je stopnja brezposelnosti visoka in prihaja do neugodnih sprememb v pogojih dela. S samomorilnim vedenjem so povezani tudi različni psihosocialni in drugi pogoji dela. Učinkovite preventivne dejavnosti vključujejo pristope na več ravneh: aktivno politiko reševanja ekonomske krize in izboljšanja razmer na trgu dela, ustvarjanje in vzdrževanje spodbudnih delovnih pogojev, ozaveščanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih, izobraževanje vratarjev sistema ter preprečevanje dostopa do sredstev za samomor pri poklicih z dostopom do njih. Zaradi kompleksnosti samomorilnega vedenja se na tem področju kažejo potrebe po nadaljnjih raziskavah, ki bi pripomogle k boljšemu razumevanju specifičnih dejavnikov tveganja in zlasti varovalnih dejavnikov v ogroženih skupinah.

Ključne besede: samomor, delo, zaposlitev, dejavniki tveganja, preventiva