« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 4
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Etiologija fenomena "fair playa" v športu skozi psihoanalitični diskurz
Roman Vodeb
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 27 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 7. december 2003
Povzetek: Danes je večina razprav o fair playu v športu pridigarske narave. To pomeni, da športni strokovnjaki pridigajo športnikom, kako se morajo na športnem igrišču obnašati športno. To pomeni, da naj spoštujejo vsa postavljena pisna pravila in še nekatera nepisana pravila iz registra športne etike. V teoretskem diskurzu so tovrstne pridige irelevantne. Radi bi spregovorili o fair playu na drugačen, teoretski način. O tem atributu športa bi radi nekaj resnično vedeli in spoznali teoretsko ozadje fair playa. Fair play je v vsakem primeru predvsem psihološka kategorija. Temelje občutenja in uprizarjanja fair playa bi po psihoanalitični logiki morali iskati v infantilnem obdobju. Zdi se, da Ojdipalni dogodki in tvorba Nadjaza bistveno zaznamujejo poznejše športno obnašanje. Fair playa v teoretskem kontekstu ne moremo pojmovati kot čisto "kulturno pridobitev" v razvoju športne igre, temveč predvsem kot vrnitev določenih infantilnih potlačitev v kontekstu seksualnega konkurenta – očeta. "Obračanje v nasprotje" oziroma "reakcijska tvorba" (formacija) je ego-obrambni mehanizem, ki ga moramo v etiologiji fair playa še posebej izpostaviti. Ker v tem primeru govorimo o moškem športu, naj povemo, da je za občutenje in uprizarjanje fair playa na športnem igrišču odločilen dečkov odnos do očeta v času, ko si je oče "lastil" mater. Fantazme in potlačitve, ki so se dogodile v psihični realnosti otroka, po naši teoriji bistveno vplivajo na športni in tudi kakršnikoli drugi fair play.
Ključne besede: psihoanaliza, šport, fair play, Ojdipov kompleks, obrambni mehanizmi
