« Nazaj na Letnik 9 (2000), Številka 4
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Meadova analiza simbolne interakcije z nekaterimi implikacijami za razumevanje socialne resničnosti
Matej Černigoj
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 13 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 1. december 2000
Povzetek: Razlage pojavov socialne resničnosti so se v preteklosti gibale okoli dveh nasprotujočih si ekstremov. Nekateri avtorji v njih niso videli nič drugega kot odraz individualnih psiholoških značilnosti posameznikov, ki sestavljajo socialno skupnost, drugi pa so jih pojmovali kot izključno kolektivne pojave, ki raven individualne psihologije presegajo in z njenimi koncepti niso razložljivi. Le redki so, tako kot npr. G. H. Mead (1997/1934), videli, da pojavi socialne resničnosti pravzaprav hkrati oblikujejo psihološke značilnosti posameznikov kot tudi nastajajo v procesu njihove interakcije. Taka pojmovanja pa so bila dolgo časa obsojena na nerazumevanje, saj se je pojmovni aparat, s katerim lahko učinkovito pristopimo k razumevanju dinamičnih samoorganizirajočih se sistemov, razvil šele v zadnjih desetletjih. Namen prispevka je pokazati, kako je mogoče razložiti nastanek in obstoj pojavov socialne resničnosti na podlagi nekaterih temeljnih značilnosti posameznikov, ne da bi zapadli v redukcionizem in spregledali njihovo transcendentnost.
Ključne besede: socialna resničnost, simbolna interakcija, dinamični sistemi
