Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 24 (2015)

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Medsebojna podpora partnerjev v procesu žalovanja po otrokovi smrti

Polona Ozbič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 334  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 6. avgust 2015

pdf https://doi.org/10.20419/2015.24.425  |  Citati: CrossRef (0)

Povzetek: Smrt bližnje osebe je ena najtežjih situacij, s katero se posameznik sooča večkrat v življenju. Za starše je zelo stresna otrokova smrt. Takrat je zelo pomembna medsebojna podpora partnerjev, ki jim je lahko v pomoč ali pa je vir stresa in je pomembno povezana s tem, kako se bodo žalujoči starši soočali z izgubo. Namen raziskave je bil preučiti medsebojno podporo partnerjev v procesu žalovanja po otrokovi smrti. S štirinajstimi žalujočimi starši smo izvedli poglobljeni usmerjeni intervju. S pomočjo utemeljene teorije smo opredelili tri glavne tematske sklope: pričakovanja žalujočega do svojega partnerja, značilnosti medsebojne podpore partnerjev in odnos med partnerjema v procesu žalovanja. Na osnovi podatkov so se kot prevladujoče kategorije izkazale: povezano žalovanje, samostojno žalovanje z občasno povezanostjo in izolirano žalovanje. Pri tem je, ne glede na spol, za posameznike s prvima dvema kategorijama značilno medsebojno razumevanje in tudi, da jim je medsebojna podpora v procesu žalovanja v pomoč. Za žalujoče, ki žalujejo izolirano, so značilni nefunkcionalni partnerski odnosi, ki otežujejo vzajemno podporo, tudi takrat, kadar si je partnerji želijo. Raziskava je pokazala novo ugotovitev v slovenskem prostoru, in sicer da žalujoči partnerji v funkcionalnem partnerstvu žalujejo pogosto samostojno z občasno povezanostjo in to prepoznavajo kot ustrezno podporo drug drugemu.

Ključne besede: smrt otroka, partnerski odnosi, proces žalovanja, partnerjeva podpora, spol


Citiraj:
Ozbič, P. (2015). Medsebojna podpora partnerjev v procesu žalovanja po otrokovi smrti [Mutual partners' support in the process of the bereavement after the death of the child]. Psihološka obzorja, 24, 44–56. https://doi.org/10.20419/2015.24.425


Seznam literature v članku


Baum, N. (2004). On helping divorced men to mourn their losses. American Journal of Psyhotherapy, 58(2), 174–186.

Bonnano, G. A. in Kaltman, S. (1999). Toward and intergrative perspecitve on bereavement. Psychological Bulletin, 125, 760–776. CrossRef

Bowlby, J. (1980). Attachment and Loss: Vol. 3. Sadness and depression. New York, NY, ZDA: Basic Books.

Carver, C. S., Scheier, M. F. in Weintraub, J. K. (1989). Assessing coping strategies: A theoretically based approach. Journal of Personality and Social Psychology, 56(2), 267–283. CrossRef

Charmaz, K. (2006). Constructing Grounded Theory: A practical guide through qualitative analysis. London, Združeno kraljestvo: Sage Publications.

Corbin, J. in Strauss, A. (2008). Basics of qualitative research: Techniques and procedures for developing grounded theory. London, Združeno kraljestvo: Sage Publications.

Doka, K. A. in Martin, T. (2001). Take it like a man: Masculine response to loss. V D. A. Lund (ur.), Men coping with grief (str. 37–47). New York, NY, ZDA: Baywood Publishing.

Glaser, B. G. in Strauss, A. L. (1967). The discovery of grounded theory: Strategies for qualitative research. Chicago, IL, ZDA: Aldine.

Grad, T. O. (2003). Žalovanje po samomoru bližnjega – travmatične posledice in kako jih preprečevati [Bereavement after a suicide of a close person – traumatic consequences and how to prevent them]. V A. Marušič in S. Roškar (ur.), Slovenija s samomorom ali brez [Slovenia with suiside or without] (str. 156–168). Ljubljana, Slovenija: Državna založba Slovenije.

Grad, T. O. (2006). Sprava z umrlim [Reconciliation with the dead]. V P. Praper in R. Korenjak (ur.), 9. Bregantovi dnevi: Reparacija, strpnost, sprava. Zbornik prispevkov [9th Bregant days: Reparation, tolerance, reconciliation. Proceedings] (str. 93–105). Ljubljana, Slovenija: Združenje psihoterapevtov Slovenije.

Grad, O. (2011). The sequelae of suicide. V R. C. O'Connor, S. Platt in J. Gordon (ur.), International handbook of suicide prevention: Research, policy in practice (str. 561–576). Chichester, Združeno kraljestvo: Wiley Blackwell.

Kazak, A. E. in Noll, R. B. (2004). Child death from pediatric illnes: Conceptualizing intervention from a family/systems and public health perspective. Professional Psychology: Research and Practice. Special Edition: Death in the Family: Impact and Interventions, 35(3), 219–226. CrossRef

Kobe-Brecelj, M. in Trampuž, D. (2002). Družina, izguba in žalovanje [Familiy, loss and bereavement]. Slovenska pediatrija, 9(2-3), 133–136.

Kogovšek, B. (1996). Izguba zakonca in žalovanje [Losing a spouse and bereavement]. Obzornik zdravstvene nege, 5-6, 175–177.

Kübler-Ross, E. (1995). O smrti in življenju po njej [On death and life beyond]. Ljubljana, Slovenija: Mladinska knjiga.

Lehman, D. R., Lang, E. L., Wortman, C. B. in Sorenson, S. B. (1989). Long-term effects of sudden bereavement: Marital and parent-child relationships and children's reactions. Journal of Family Psychology, 2(3), 344–367.

Lindemann, E. (1944). Symptomatology and management of acute grief. American Journal of Psychiatry, 101, 141–148. CrossRef

Lund, D. A. (ur.). (2001). Men coping with grief. New York, NY, ZDA: Baywood Publishing.

Mažgon, J. (2007). Ali kvalitativno raziskovanje lahko omogoči tvorbo splošnoveljavnih stavkov oziroma kakšno teorijo lahko tvorimo v kvalitativnem raziskovanju? [Can qualitative research enable making of valid statements or what kind of theory can we make in qualitative research?] Sodobna pedagogika, 58(5), 88–98.

McGoldrick, M. (1991). Living beyond loss: Death in the family. V M. McGoldrick in F. Walsh (ur.), Living beyond loss: Death in the family (str. 1–27). New York, London: Norton & Company.

Murphy, S. A. (2008). The loss of a child: Sudden death and extended illness perspectives. V M. S. Stroebe, R. O. Hansson, H. Schut in W. Stroebe (ur.), Handbook of bereavement research and practice: Advances in theory and intervention (str. 375–395). Washington, DC, ZDA: Amarican Psychological Association.

Musek, J. (1993). Znanstvena podoba osebnosti [Scientific portray of personality]. Ljubljana, Slovenija: Educy.

Ozbič, P. (2013). Kvalitativna analiza procesa žalovanja svojcev pred smrtjo bližnjega zaradi dolgotrajne bolezni [Qualitative analysis of bereavement proces of relatives before the death of a close person due to a longterm illness]. V A. Simonič (ur.), Žalovanje v paliativni oskrbi. Zbornik sestanka. 11. Golniški simpozij [Bereavement in palliative care. Proceedings of a meeting. 11th Golnik symposium] (str. 30–36). Golnik, Slovenija: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Rothaupt, J. V. in Becker, K. (2007). A literature review of western bereavment theory: From decathering to continuing bonds. The Family Journal: Counseling and Therapy for Couples and Families, 15(1), 6–15. CrossRef

Simonič, A. (2005). Odnos navezanosti in nadaljevanje vezi v procesu žalovanja [Attachment and continuing bonds in bereavement proces]. Psihološka obzorja, 14(4), 61–80.

Stroebe, M. S., Hansson, R. O., Schut, H. in Stroebe, W. (2008). Bereavement research: 21st-century prospect. V M. S. Stroebe, R. O. Hansson, H. Schut in W. Stroebe (ur.), Handbook of bereavement, research and practice: Advances in theory and intervention (str. 577–603). Washington, DC, ZDA: Amarican Psychological Association.

Stroebe, M. in Schut, H. (1999). The dual process model of coping with bereavement: Rationale and description. Death Studies, 23, 1–28.

Stroebe, M. S., Schut, H. in Stroebe, W. (2005). Attachment in coping with bereavement: A theoretical integration. Review of General Psychology, 9(1), 48–66. CrossRef

Stylianos S. K. in Vachon, M. L. S. (1993). The role of social support in bereavement. V M. S. Stroebe, W. Stroebe in R. O. Hansson (ur.), Handbook of bereavemen: Theory, research and intervention (str. 397-410). Cambridge, Združeno kraljestvo: Cambridge University Press. Tatelbaum, J. (1984). The courage to grieve. Creative living, recovery and growth through grief. New York, NY, ZDA: Harper & Row.

Wing, D. G., Clance, P. R., Burge-Callaway K. in Armistead, L. (2001). Understanding gender differences in bereavement following the death of an infant: Implications for treatment. Psychotherapy: Theory, Research, Practice, Training, 38(1), 60–73. CrossRef

Worden, W. J. (2009). Grief counseling and grief therapy. A handbook for the mental health practitioner. New York, NY, ZDA: Springer.

Zakon o varovanju osebnih podatkov (2007). Uradni list Republike Slovenije. 94/07. 12707–12722.


« Nazaj na Letnik 24 (2015)