« Nazaj na Letnik 9 (2000), Številka 1
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Ustreznost vrednotenja znanja pri maturitetnem izpitu iz matematike
Anja Poljanšek
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 13 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 1. marec 2000
Povzetek: Dijaki lahko maturitetni izpit iz matematike opravljajo na dveh ravneh zahtevnosti: osnovni in višji. Opravljajo ustni in pisni del, pri čemer pisni del na osnovni ravni zajema samo izpitno polo 1, na višji ravni pa še polo 2. Ocenjevalci seštejejo točke, zbrane na posameznih delih izpita. Na različnih zahtevnostnih ravneh vsote točk različno obtežijo in sestavijo oceno, za opravljanje izpita na višji zahtevnostni ravni pa dijaki nato prejmejo dodatne točke. V prispevku smo na primeru izpita v spomladanskem roku leta 1998 ovrednotili tak način vrednotenja znanja. Preverili smo ustreznost klasičnega vrednotenja in obteževanja posameznih delov izpita ter veljavnost postopka tvorjenja izpitnih točk. Ugotovili smo, da je klasično vrednotenje znanja na posameznem delu izpita dovolj ustrezno, kar pa ne velja za nadaljnje pretvarjanje dosežkov na posameznih delih izpita v izpitne točke.
Ključne besede: matura, merjenje znanja, ravni zahtevnosti, klasično vrednotenje, teorija odgovora na postavko, Slovenija
