Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 29 (2020)

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Primerljivost dosežkov na osnovni in višji ravni izpita iz matematike na splošni maturi

Gašper Cankar in Janez Žerovnik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 28  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 19. november 2020

pdf https://doi.org/10.20419/2020.29.523  |  Citati: CrossRef (0)

Povzetek: Izpit iz matematike na splošni maturi je v Sloveniji zelo dobro poznan, saj ga kot obvezen del splošne mature vsak gimnazijec opravlja bodisi na osnovni bodisi na višji ravni zahtevnosti že od leta 1995. V točkovnih ocenah je lahko kandidat na osnovni ravni ocenjen z ocenami od 1 do 5, na višji ravni do 8. Državni izpitni center in predmetna komisija z različnimi mehanizmi zagotavljajo, da oba izpita primerljivo znanje izmerita z enakimi ocenami, kar je nujno za zagotavljanje veljavnosti in objektivnosti državnega maturitetnega izpita. Seveda pa vedno obstaja prostor za znanstveno raziskovalne analize in izboljševanje obstoječih pristopov. Skozi primerjavo sedanjega pristopa k postavljanju mej med ocenami in analiz, ki temeljijo na Raschevem modelu teorije odgovora na postavko, sva raziskala načine, ki bi omogočali s post-hoc analizami v časovno kritičnem obdobju postavljanja mej med ocenami dosegati še bolj pravično in bolj primerljivo ocenjevanje znanja matematike na splošni maturi.

Ključne besede: splošna matura, matematika, teorija odgovora na postavko, primerljivost dveh ravni


Citiraj:
Cankar, G. in Žerovnik, J. (2020). Primerljivost dosežkov na osnovni in višji ravni izpita iz matematike na splošni maturi [Comparability of achievement at basic and higher level of mathematics at general matura]. Psihološka obzorja, 29, 158–169. https://doi.org/10.20419/2020.29.523


Seznam literature v članku


Andrich, D. (1988). Rasch models for measurement. Sage. CrossRef

Bond, T. G. in Fox, C. M. (2015). Applying the Rasch model: Fundamental measurement in the human sciences. Routledge. CrossRef

Banič, I., Erker, J., Fošnarič, M., Grahor, A., Levstek, T. Škrlec, M. in Žerovnik, J. (2019a). Matematika: predmetni izpitni katalog za splošno maturo. Državni izpitni center.

Banič, I., Erker, J., Fošnarič, M., Grahor, A., Levstek, T. Škrlec, M. in Žerovnik, J. (2019b). Novosti na splošni maturi 2021 pri predmetu matematika. Obzornik za matematiko in fiziko, 66(5), 161–171.

Bucik, V. (1997). Osnove psihološkega testiranja [Basics of psychological testing]. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Crocker, L. M. in Algina, J. (1986). Introduction to classical and modern test theory. Holt, Rinehart, and Winston.

Doward, L. C. (2003). Development of the ASQoL: A quality of life instrument specific to ankylosing spondylitis. Annals of the Rheumatic Diseases, 62(1), 20–26. CrossRef

Erker, J., Fošnarič, M., Grahor, A., Levstek, T. Škrlec, M. in Žerovnik, J. (2020). Primerljivost izpitov na osnovni in višji ravni pri predmetu matematika na splošni maturi. Obzornik za matematiko in fiziko, 67(1), 1–11.

Gilworth, G., Chamberlain, M. A., Harvey, A., Woodhouse, A., Smith, J., Smyth, M. G. in Tennant, A. (2003). Development of a work instability scale for rheumatoid arthritis. Arthritis & Rheumatism, 49(3), 349–354. CrossRef

Hauptman, A. (2010). Equating of grades at basic and higher level of mathematics achievement. Metodološki zvezki, 7(2), 167–181.

Japelj Pavešić, B. in Cankar, G. (2018). Linking mathematics TIMSS achievement to national examination scores and school marks: Unexpected gender differences in Slovenia. Orbis scholae, 12(2), 77–100. CrossRef

Masters G.N. in Wright B.D. (1997). The partial credit model. V: W. J. van der Linden in R. K. Hambleton (ur.), Handbook of modern item response theory. Springer. CrossRef

McDonald, R. P. (1999). Test Theory: A unified treatment. LEA.

National Research Council (1982). Ability Testing: Uses, Consequences, and Controversies. National Academies Press.

Nunnally, J. C. in Bernstein, I. H. (1994). Psychometric theory. McGraw-Hill.

Poljanšek, A. (2000). Ustreznost vrednotenja znanja pri maturitetnem izpitu iz matematike [Adequacy of knowledge evaluation on mathematics matura exam]. Psihološka obzorja, 9(1), 69–78.

Progar, Š. in Sočan, G. (2008). An empirical comparison of Item response theory and Classical Test theory. Psihološka obzorja, 17(3), 5–24.

R Core Team (2017). R: A language and environment for statistical computing [program]. R Foundation for Statistical Computing. https://www.R-project.org

Robitzsch, A., Kiefer, T. in Wu, M. (2018). TAM: Test analysis modules (R package version 2.10-24) [programski paket]. https://CRAN.R-project.org/package=TAM

Shrout, P. E. in Fleiss, J. L. (1979). Intraclass correlations: Uses in assessing rater reliability. Psychological Bulletin, 86, 420–428. CrossRef

Sočan, G. (2000). Ocenjevanje zanesljivosti maturitetnih izpitov [Assesing reliability of matura exams]. Psihološka obzorja, 9(1), 79–90.

Žerovnik, J. (2015). About use and misuse of statistics in education: On mathematics exams at general matura in Slovenia. Education Practice and Innovation, 2(1), 1–7. CrossRef


« Nazaj na Letnik 29 (2020)