Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Primerljivost dosežkov na osnovni in višji ravni izpita iz matematike na splošni maturi
Gašper Cankar in Janez Žerovnik
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 109 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 19. november 2020
https://doi.org/10.20419/2020.29.523 | Citati: CrossRef (0)
Povzetek: Izpit iz matematike na splošni maturi je v Sloveniji zelo dobro poznan, saj ga kot obvezen del splošne mature vsak gimnazijec opravlja bodisi na osnovni bodisi na višji ravni zahtevnosti že od leta 1995. V točkovnih ocenah je lahko kandidat na osnovni ravni ocenjen z ocenami od 1 do 5, na višji ravni do 8. Državni izpitni center in predmetna komisija z različnimi mehanizmi zagotavljajo, da oba izpita primerljivo znanje izmerita z enakimi ocenami, kar je nujno za zagotavljanje veljavnosti in objektivnosti državnega maturitetnega izpita. Seveda pa vedno obstaja prostor za znanstveno raziskovalne analize in izboljševanje obstoječih pristopov. Skozi primerjavo sedanjega pristopa k postavljanju mej med ocenami in analiz, ki temeljijo na Raschevem modelu teorije odgovora na postavko, sva raziskala načine, ki bi omogočali s post-hoc analizami v časovno kritičnem obdobju postavljanja mej med ocenami dosegati še bolj pravično in bolj primerljivo ocenjevanje znanja matematike na splošni maturi.
Ključne besede: splošna matura, matematika, teorija odgovora na postavko, primerljivost dveh ravni
Citiraj:
Cankar, G. in Žerovnik, J. (2020). Primerljivost dosežkov na osnovni in višji ravni izpita iz matematike na splošni maturi [Comparability of achievement at basic and higher level of mathematics at general matura]. Psihološka obzorja, 29, 158–169. https://doi.org/10.20419/2020.29.523
Seznam literature v članku
Andrich, D. (1988). Rasch models for measurement. Sage. CrossRef
Bond, T. G. in Fox, C. M. (2015). Applying the Rasch model: Fundamental measurement in the human sciences. Routledge. CrossRef
Banič, I., Erker, J., Fošnarič, M., Grahor, A., Levstek, T. Škrlec, M. in Žerovnik, J. (2019a). Matematika: predmetni izpitni katalog za splošno maturo. Državni izpitni center.
Banič, I., Erker, J., Fošnarič, M., Grahor, A., Levstek, T. Škrlec, M. in Žerovnik, J. (2019b). Novosti na splošni maturi 2021 pri predmetu matematika. Obzornik za matematiko in fiziko, 66(5), 161–171.
Bucik, V. (1997). Osnove psihološkega testiranja [Basics of psychological testing]. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Crocker, L. M. in Algina, J. (1986). Introduction to classical and modern test theory. Holt, Rinehart, and Winston.
Doward, L. C. (2003). Development of the ASQoL: A quality of life instrument specific to ankylosing spondylitis. Annals of the Rheumatic Diseases, 62(1), 20–26. CrossRef
Erker, J., Fošnarič, M., Grahor, A., Levstek, T. Škrlec, M. in Žerovnik, J. (2020). Primerljivost izpitov na osnovni in višji ravni pri predmetu matematika na splošni maturi. Obzornik za matematiko in fiziko, 67(1), 1–11.
Gilworth, G., Chamberlain, M. A., Harvey, A., Woodhouse, A., Smith, J., Smyth, M. G. in Tennant, A. (2003). Development of a work instability scale for rheumatoid arthritis. Arthritis & Rheumatism, 49(3), 349–354. CrossRef
Hauptman, A. (2010). Equating of grades at basic and higher level of mathematics achievement. Metodološki zvezki, 7(2), 167–181.
Japelj Pavešić, B. in Cankar, G. (2018). Linking mathematics TIMSS achievement to national examination scores and school marks: Unexpected gender differences in Slovenia. Orbis scholae, 12(2), 77–100. CrossRef
Masters G.N. in Wright B.D. (1997). The partial credit model. V: W. J. van der Linden in R. K. Hambleton (ur.), Handbook of modern item response theory. Springer. CrossRef
McDonald, R. P. (1999). Test Theory: A unified treatment. LEA.
National Research Council (1982). Ability Testing: Uses, Consequences, and Controversies. National Academies Press.
Nunnally, J. C. in Bernstein, I. H. (1994). Psychometric theory. McGraw-Hill.
Poljanšek, A. (2000). Ustreznost vrednotenja znanja pri maturitetnem izpitu iz matematike [Adequacy of knowledge evaluation on mathematics matura exam]. Psihološka obzorja, 9(1), 69–78.
Progar, Š. in Sočan, G. (2008). An empirical comparison of Item response theory and Classical Test theory. Psihološka obzorja, 17(3), 5–24.
R Core Team (2017). R: A language and environment for statistical computing [program]. R Foundation for Statistical Computing. https://www.R-project.org
Robitzsch, A., Kiefer, T. in Wu, M. (2018). TAM: Test analysis modules (R package version 2.10-24) [programski paket]. https://CRAN.R-project.org/package=TAM
Shrout, P. E. in Fleiss, J. L. (1979). Intraclass correlations: Uses in assessing rater reliability. Psychological Bulletin, 86, 420–428. CrossRef
Sočan, G. (2000). Ocenjevanje zanesljivosti maturitetnih izpitov [Assesing reliability of matura exams]. Psihološka obzorja, 9(1), 79–90.
Žerovnik, J. (2015). About use and misuse of statistics in education: On mathematics exams at general matura in Slovenia. Education Practice and Innovation, 2(1), 1–7. CrossRef
