Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 10 (2001), Številka 3

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Napovedna veljavnost slovenske mature

Valentin Bucik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 21  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 1. september 2001

Povzetek: Opravljen maturitetni izpit pomeni uspešno zaključeno gimnazijsko izobraževanje in predstavlja vstopnico za vpis na univerzitetni študij, hkrati pa se število točk na maturitetnem izpitu uporablja v sistemu selekcijskih kriterijev za vpis na določeno smer študija, če je vpis omejen. V obeh primerih se vprašamo, ali je matura tako natančen in pravičen inštrument, da rezultati najprej pomagajo določiti zadostne začetne pogoje za študij ter nato še veljavno, zanesljivo, objektivno in občuljivo izbrati najboljše med kandidati za študij. Pri napovedni vrednosti mature moramo odgovoriti na nekatera vprašanja: ali matura kot vstopni pogoj prispeva k boljšemu študiju, ali v primeru omejenega vpisa pomeni napredek glede na pretekle sprejemne izpite na fakultetah in ali je realno pričakovati visoko napovedno veljavnost rezultatov mature za študijski uspeh na univerzi. Podatki kažejo, da je v zadnjih nekaj letih osip pri študiju manjši kot prej, da je pretočnost iz letnika v letnik boljša in da je trajanje študijskega obdobja za posameznega študenta v povprečju krajše. Vendar študijske uspešnosti ni mogoče preprosto napovedovati zgolj iz rezultatov na maturi. Preveč dejavnikov vpliva na uspeh na univerzi. Pri večini analiziranih študijskih programov je zveza med uspehom na maturi in uspešnostjo pri študiju sicer pozitivna, a ne visoka, torej ne moremo trditi, da bodo le sprejeti maturantje zagotovo tudi najboljši študentje. Vendar tega ni mogoče z gotovostjo trditi za noben prediktor. Izkaže se, da je matura standardni izpit, primerljiv za vse kandidate, ki se vpisujejo na univerzo, in da je v primerjavi s preteklimi sprejemnimi izpiti na smereh študija z omejenim vpisom objektivnejši, zanesljivejši in z vidika kandidatov pravičnejši ter tudi zato veljavnejši postopek. Takšen način univerzitetnega kadrovanja in selekcije je mogoče srečati na marsikateri državni univerzi v evropskih državah.

Ključne besede: matura, študij, napovedovanje, veljavnost, selekcija, pravičnost, korelacija


« Nazaj na Letnik 10 (2001), Številka 3