Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 30 (2021)

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga v domovih starejših občanov

Uroš Marušič, Zdenka Milič Žepič in Vojko Kavčič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 28  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 7. maj 2021

pdf https://doi.org/10.20419/2021.30.537  |  Citati: CrossRef (0)

Povzetek: Ohranjanje in krepitev fizičnega in kognitivnega zdravja je pri starejših osebah izziv, še posebej pri tistih, ki so podvržene pospešenim starostnim ali nevrodegenerativnim spremembam. Obstoječe nefarmakološke intervencije lahko stabilizirajo ali upočasnijo kognitivni upad, vendar se učinkovite preventivne tretmaje, ki bi zakasnili pojavnost simptomov, še raziskuje. Eden izmed nefarmakoloških tretmajev je kognitivni trening. Namen naše raziskave je bil oceniti izvedljivost in učinkovitost kognitivnega treninga z nalogo prostorske navigacije pri stanovalcih domov starejših občanov. Enaintrideset stanovalcev (povprečna starost 81,6 leta, razpon 69–94 let; povprečna ocena MoCA 22,8 točke, razpon 17–27; 7 moških) je bilo naključno razporejenih v kontrolno skupino ali intervencijsko skupino. Slednja je bila vključena v dvomesečni kognitivni trening (2-krat tedensko; skupaj 16 treningov), v katerem so udeleženci vadili učenje virtualnega labirinta. Vsi udeleženci raziskave so bili merjeni pred in po intervenciji na nevropsihološki ocenjevalni bateriji testov. Udeleženci kontrolne skupine niso prejeli nobene posebne obravnave in so tako sodelovali le na »pred in po« meritvah. Pomembne izboljšave so bile ugotovljene le pri Reyjevem testu slušno-besednega učenja (AVLT), kjer so udeleženci v intervencijski skupini značilno izboljšali svoj rezultat v primerjavi s kontrolno skupino. Kljub omejeni učinkovitosti kognitivnega treninga je bila naša intervencija izvedljiva in pozitivno sprejeta s strani večine udeležencev. Nadaljnje raziskave bi morale ovrednotiti dolgoročne učinke kognitivnega treninga na druge funkcionalne sposobnosti in aktivnosti vsakodnevnega življenja. Na splošno naša raziskava ponuja empirične dokaze, da je kognitivni trening sprejemljiv za stanovalce domov za starejše občane, in kar je najpomembneje, da lahko izboljša mnemonične kognitivne sposobnosti.

Ključne besede: staranje, kognitivni trening, naloga prostorske navigacije, virtualni labirint, transfer, domovi za starejše občane


Citiraj:
Marušič, U., Milič Žepič, Z. in Kavčič, V. (2021). Učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga v domovih starejših občanov [Effectiveness of computerized cognitive training in nursing homes]. Psihološka obzorja, 30, 47–54. https://doi.org/10.20419/2021.30.537


Seznam literature v članku


Bahar-Fuchs, A., Martyr, A., Goh, A. M., Sabates, J. in Clare, L. (2019). Cognitive training for people with mild to moderate dementia. Cochrane Database of Systematic Reviews. CrossRef

Barry, D., Bates, M. E. in Labouvie, E. (2008). FAS and CFL forms of verbal fluency differ in difficulty: A meta-analytic study. Applied Neuropsychology, 15(2), 97–106. CrossRef

Blazer, D. G., Yaffe, K. in Liverman, C. T. (2015). Cognitive aging: Progress in understanding and opportunities for action. National Academies Press.

Deary, I. J., Corley, J., Gow, A. J., Harris, S. E., Houlihan, L. M., Marioni, R. E., Penke, L., Rafnsson, S. B. in Starr, J. M. (2009). Age-associated cognitive decline. British Medical Bulletin, 92(1), 135–152. CrossRef

Delis, D. C., Kramer, J. H., Kaplan, E. in Holdnack, J. (2004). Reliability and validity of the Delis-Kaplan Executive Function System: An update. Journal of the International Neuropsychological Society, 10(2), 301–303. CrossRef

Folkerts, A.-K., Roheger, M., Franklin, J., Middelstädt, J. in Kalbe, E. (2017). Cognitive interventions in patients with dementia living in long-term care facilities: Systematic review and meta-analysis. Archives of Gerontology and Geriatrics, 73, 204–221. CrossRef

Harvey, P. D., McGurk, S. R., Mahncke, H. in Wykes, T. (2018). Controversies in computerized cognitive training. Biological Psychiatry: Cognitive Neuroscience and Neuroimaging, 3(11), 907–915. CrossRef

Imperl, F. (2012). Kakovost oskrbe starejših-izziv za prihodnost [Quality of caring for the elderly - the challenge for the future]. Firis Imperl.

Lampit, A., Hallock, H. in Valenzuela, M. (2014). Computerized cognitive training in cognitively healthy older adults: A systematic review and meta-analysis of effect modifiers. PLoS Medicine, 11(11), članek e1001756. CrossRef

Lindstrom, H. A., Fritsch, T., Petot, G., Smyth, K. A., Chen, C. H., Debanne, S. M., Lerner, A. L. in Friedland, R. P. (2005). The relationships between television viewing in midlife and the development of Alzheimer's disease in a case-control study. Brain and Cognition, 58(2), 157–165. CrossRef

Mapelli, D., Di Rosa, E., Nocita, R. in Sava, D. (2013). Cognitive stimulation in patients with dementia: Randomized controlled trial. Dementia and Geriatric Cognitive Disorders Extra, 3(1), 263–271. CrossRef

Marusic, U., Giordani, B., Moffat, S. D., Petrič, M., Dolenc, P., Pišot, R. in Kavcic, V. (2018). Computerized cognitive training during physical inactivity improves executive functioning in older adults. Aging, Neuropsychology, and Cognition, 25(1), 49–69. CrossRef

Marusic, U., in Grosprêtre, S. (2018). Non-physical approaches to counteract age-related functional deterioration: Applications for rehabilitation and neural mechanisms. European Journal of Sport Science, 18(5), 639–649. CrossRef

Marusic, U., Kavcic, V., Giordani, B., Gerževič, M., Meeusen, R. in Pišot, R. (2015). Computerized spatial navigation training during 14 days of bed rest in healthy older adult men: Effect on gait performance. Psychology and Aging, 30(2), 334–340. CrossRef

Marusic, U., Kavcic, V., Pisot, R. in Goswami, N. (2019). The role of enhanced cognition to counteract detrimental effects of prolonged bed rest: Current evidence and perspectives. Frontiers in Physiology, 9, članek 1864. CrossRef

Marusic, U., Verghese, J. in Mahoney, J. R. (2018). Cognitive-based interventions to improve mobility: A systematic review and meta-analysis. Journal of the American Medical Directors Association, 19(6), 484–491. CrossRef

Mewborn, C. M., Lindbergh, C. A. in Miller, L. S. (2017). Cognitive interventions for cognitively healthy, mildly impaired, and mixed samples of older adults: A systematic review and meta-analysis of randomized-controlled trials. Neuropsychology Review, 27(4), 403–439. CrossRef

Moffat, S. D., Hampson, E. in Hatzipantelis, M. (1998). Navigation in a "virtual" maze: Sex differences and correlation with psychometric measures of spatial ability in humans. Evolution and Human Behavior, 19(2), 73–87. CrossRef

Nasreddine, Z. S., Phillips, N. A., Bédirian, V., Charbonneau, S., Whitehead, V., Collin, I., Cummings, J. L. in Chertkow, H. (2005). The Montreal Cognitive Assessment, MoCA: A brief screening tool for mild cognitive impairment. Journal of the American Geriatrics Society, 53(4), 695–699. CrossRef

Van Der Elst, W. I. M., van Boxtel, M. P., van Breukelen, G. J. in Jolles, J. (2005). Rey's verbal learning test: Normative data for 1855 healthy participants aged 24-81 years and the influence of age, sex, education, and mode of presentation. Journal of the International Neuropsychological Society, 11(3), 290–302. CrossRef

Verghese, J., Ayers, E., Mahoney, J. R., Ambrose, A., Wang, C. in Holtzer, R. (2016). Cognitive remediation to enhance mobility in older adults: The CREM study. Neurodegenerative Disease management, 6(6), 457–466. CrossRef

Wang, J. Y. J., Zhou, D. H. D., Li, J., Zhang, M., Deng, J., Tang, M., Gao, C., Li, J., Lian, Y. in Chen, M. (2006). Leisure activity and risk of cognitive impairment: the Chongqing aging study. Neurology, 66(6), 911–913. CrossRef

Wechsler, D. A. (1997). Wechsler adult intelligence scale (3rd ed.). The Psychological Corporation. CrossRef

Wöhl, C., Richter, S. in Blättner, B. (2018). Cognitive interventions in nursing homes: Systematic review of the preventive effectiveness on cognitive performance in persons in need of care. Zeitschrift fur Gerontologie und Geriatrie, 51(6), 656–665. CrossRef

Zakon o socialnem varstvu (ZVS- UPB2) [Social protection act]. (2007). Uradni list RS, št. 3/2007. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO869.

Zhuang, J.-P., Fang, R., Feng, X., Xu, X.-H., Liu, L.-H., Bai, Q.-K., Tang, H.-D., Zhao, Z.-G. in Chen, S.-D. (2013). The impact of human-computer interaction-based comprehensive training on the cognitive functions of cognitive impairment elderly individuals in a nursing home. Journal of Alzheimer's Disease, 36(2), 245–251. CrossRef


« Nazaj na Letnik 30 (2021)