Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Evalvacija zaznavno-motoričnih sposobnosti za ugotavljanje učinkovitega vedenja v varnostno zahtevnih situacijah
Matej Čeh in Marija Molan
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 95 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 2. julij 2021
https://doi.org/10.20419/2021.30.543 | Citati: CrossRef (0)
Povzetek: Ustrezno in učinkovito vedenje delavcev v varnostno zahtevnih delovnih situacijah je ključno za zagotavljanje varnosti pri delu. Delovna mesta, pri katerih so zaznavno-motorične obremenitve ocenjene kot višje od povprečja, zahtevajo ustrezno boljše psihomotorične sposobnosti delavca. Zmožnost osebe za opravljanje dela v okolju s povečanimi obremenitvami in tveganji se ocenjuje v okviru psihološkega pregleda za oceno delazmožnosti. V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave izvedene na vzorcu 198 kandidatov in zaposlenih na delovnih mestih s področja prvih posredovalcev, zdravstva, varnostne dejavnosti in redarstva. Psihomotorične sposobnosti udeležencev smo ocenili s preizkušnjami orientacije v polju, vidno motorične koordinacije in diferenciranega motoričnega odzivanja. Analizirali smo temeljne značilnosti motoričnega odreagiranja glede na način predvajanja dražljajev v preizkušnji (aktivni in adaptivni), vrsto motorične aktivnosti (diskretne in kontinuirane) in razmerje med odzivi in dražljaji. Rezultati kažejo, da so osebe s hitrejšimi odzivnimi časi učinkovitejše pri izvajanju diskretnih motoričnih nalog. Za učinkovito izvajanje kontinuiranih motoričnih nalog je potrebna ustrezna uravnoteženost psihomotorične funkcije, ki se določi skozi razmerje med hitrostjo in natančnostjo odzivov. Med udeleženci so statistično pomembne razlike v sposobnosti ohranjanja natančnosti pod časovno obremenitvijo in kažejo značilnosti stila psihomotornega odzivanja, ki favorizira hitrost ali natančnost motoričnega odgovora. Glede na rezultate sama ocena hitrosti in natančnosti motoričnega odreagiranja ne zadošča za celovito oceno psihomotorične zmožnosti. Pri oceni zmožnosti za opravljanje dela s povečanim varnostnim tveganjem je potrebno upoštevati tudi razmerje med hitrostjo in natančnostjo ter sposobnost ohranjanja motoričnih odzivov pod časovno obremenitvijo.
Ključne besede: ocena delazmožnosti, zahtevne delovne situacije, zaznavno-motorične sposobnosti, odzivni čas, učinkovitost vedenja
Citiraj:
Čeh, M. in Molan, M. (2021). Evalvacija zaznavno-motoričnih sposobnosti za ugotavljanje učinkovitega vedenja v varnostno zahtevnih situacijah [Evaluation of visual motor skills to determine effective behaviour in demanding work situations]. Psihološka obzorja, 30, 171–181. https://doi.org/10.20419/2021.30.543
Seznam literature v članku
Cox, T. in Griffiths, A. (2005). The nature and measurement of work-related stress: Theory and practice, V J. R. Wilson in N. Corlett (ur.), Evaluation of human work (3rd. Ed.; str. 553–572). CRS Press. CrossRef
Drenovac, M. (1994). CRD - Serija psihodijagnostičkih testova [CRD Series of psychodiagnostic tests]. AKD.
EU-OSHA. (2009). Različnost delovne sile in ocena tveganja: Zagotoviti, da so vsi upoštevani Povzetek poročila agencije. [Workforce diversity and risk assessment: Ensure that everyone is considered: Report's summary] [podatkovni list]. Facts, 87. https://osha.europa.eu/sl/publications/factsheet-87workforce-diversity-and-risk-assessment-ensuring-everyone-covered-summary/view
Eurofound in EU-OSHA (2014). Psychosocial risk in Europe: Prevalence and strategies for prevention. Publications Office of the European Union. https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1443en_0.pdf
Goldhammer, F. (2015) Measuring ability, speed, or both? Challenges, psychometric solutions, and what can be gained from experimental control. Measurement: Interdisciplinary Research and Perspectives, 13(3–4), 133–164. CrossRef
Green, B. F., Bock, R. D, Humphreys, L. B., Linn, R. L. in Reckase, M. D. (1984). Technical guideline for assessing computerized adaptive tests. Journal of Educational Measurement, 21(4), 347–360. CrossRef
Guliksen, H. (1950). Wiley publications in psychology. Theory of mental tests . John Wiley and Sons. CrossRef
Hill, K., Bialik, M. in Fadel, C. (2018). Psychomotor skills for the 21st century: What should students learn?. Center for Curriculum Redesign. https://curriculumredesign.org/wp-content/uploads/Psychomotor-Skills-CCR-May2018.pdf
Hockey, G. R. J. (1997). Compensatory control in the regulation of human performance under stress and high workload: A cognitive-energetical framework. Biological Psychology, 45, 73–93. CrossRef
Karasek, R. A. (1979). Job demands, job decision latitude and mental strain: Implication for job redesign. Administrative Science Quartely, 24, 285–308. CrossRef
Karasek, R. A. in Theorell, T. (1990). Healthy work: Stress, productivity and the reconstruction of working life. Basic Books.
Kisser, R., Krafack, A. in Vaughan, C. (1986). Determinationsgeräte [Determination tool]. V R. Brickenkamp (ur.), Handbuch apparativer Verfahren in der Psychologie (str. 225–249). Göttingen: Hogrefe.
Leonard, J. A. (1959). Tactual choice reactions: I. Quarterly Journal of Experimental Psychology, 11, 76–83. CrossRef
Lohman, D. F. (1989). Individual differences in errors and latencies on cognitive tasks. Learning and Individual Differences, 1(2), 179–202. CrossRef
Mankowska, M., Poliszczuk, T., Poliszczuk, D. in Johne, M. (2015). Visual perception and its effect on reaction time and time-movement anticipation in elite female basketball players. Polish Journal of Sport and Tourism, 22, 3–14. CrossRef
Molan, M. in Arnerič, N. (2000). Struktura in vsebina psihološkega pregleda za oceno delazmožnosti [The structure of psychological examination and assessment of ability for work]. Psihološka obzorja, 9(4), 115–126.
Molan, M. in Molan, G. (2008). Model ocenjevanja v delovnem okolju [Assessment model in the work environment]. Sanitas ellabor/Ocena tveganja, 7(1), 31–44.
Musek, J. (2005). Psihološke in kognitivne študije osebnosti [Psychological and cognitive personality studies]. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Neubauer, C. (1978). Selective reaction times and intelligence. Intelligence, 14(1), 79–96. CrossRef
Posner, M. I. in McLeod, P. (1982). Information processing models - In search of elementary operations. Annual Reviews of Psychology, 33, 477–514. CrossRef
Reckase, M. D. (1989). Adaptive testing: The evolution of a good idea. Educational Measurement: Issues and Practice, 8(3), 11–15. CrossRef
Schmidt, R. A. (1988). Motor control and learning: A behavioral emphasis (2nd ed.). Human Kinetics Publishers.
Schuhfried, G. (2017). Vienna test system - Determination test (Version 44 - Revision 1). Schuhfried.
Sommer, M., Heidinger, C., Arendasy, M., Schauer, S., Schmitz-Gielsdorf, J. in Häusler, J. (2010). Cognitive and personality determinants of post-injury driving fitness. Archives of Clinical Neuropsychology, 25(2), 99–117. CrossRef
Škof, B. (2019). Načrtovanje športne vadbe [Sports training planning]. Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Thurstone, L. L. (1937). Ability, motivation and speed. Psychometrika, 2(4), 249–254. CrossRef
Vernon. P. A. (1987). Speed of information-processing and intelligence. Ablex. CrossRef
Vetter, M., Schüneman, L., Debelak, R., Gatscha, M., Herle, M., Mandler, G. in Ortner, T. (2015). Predicting safe driving behaviour in professional drivers: A theory-based validation of cognitive and personality tests. Zeitschrift für Verkehrssicherheit ZVS, 61(4), 222–234.
Zabukovec, V., Žlender, B., Polič, M., Divjak, M. in Markl, M. (2007). Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu [Psychological aspects of preventive activities in traffic]. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) [Occupational Safety and Health Act]. (2011). Uradni list RS, št. 43/2011. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01-2039?sop=2011-01-2039
