Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 30 (2021)

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Evalvacija zaznavno-motoričnih sposobnosti za ugotavljanje učinkovitega vedenja v varnostno zahtevnih situacijah

Matej Čeh in Marija Molan

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 59  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 2. julij 2021

pdf https://doi.org/10.20419/2021.30.543  |  Citati: CrossRef (0)

Povzetek: Ustrezno in učinkovito vedenje delavcev v varnostno zahtevnih delovnih situacijah je ključno za zagotavljanje varnosti pri delu. Delovna mesta, pri katerih so zaznavno-motorične obremenitve ocenjene kot višje od povprečja, zahtevajo ustrezno boljše psihomotorične sposobnosti delavca. Zmožnost osebe za opravljanje dela v okolju s povečanimi obremenitvami in tveganji se ocenjuje v okviru psihološkega pregleda za oceno delazmožnosti. V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave izvedene na vzorcu 198 kandidatov in zaposlenih na delovnih mestih s področja prvih posredovalcev, zdravstva, varnostne dejavnosti in redarstva. Psihomotorične sposobnosti udeležencev smo ocenili s preizkušnjami orientacije v polju, vidno motorične koordinacije in diferenciranega motoričnega odzivanja. Analizirali smo temeljne značilnosti motoričnega odreagiranja glede na način predvajanja dražljajev v preizkušnji (aktivni in adaptivni), vrsto motorične aktivnosti (diskretne in kontinuirane) in razmerje med odzivi in dražljaji. Rezultati kažejo, da so osebe s hitrejšimi odzivnimi časi učinkovitejše pri izvajanju diskretnih motoričnih nalog. Za učinkovito izvajanje kontinuiranih motoričnih nalog je potrebna ustrezna uravnoteženost psihomotorične funkcije, ki se določi skozi razmerje med hitrostjo in natančnostjo odzivov. Med udeleženci so statistično pomembne razlike v sposobnosti ohranjanja natančnosti pod časovno obremenitvijo in kažejo značilnosti stila psihomotornega odzivanja, ki favorizira hitrost ali natančnost motoričnega odgovora. Glede na rezultate sama ocena hitrosti in natančnosti motoričnega odreagiranja ne zadošča za celovito oceno psihomotorične zmožnosti. Pri oceni zmožnosti za opravljanje dela s povečanim varnostnim tveganjem je potrebno upoštevati tudi razmerje med hitrostjo in natančnostjo ter sposobnost ohranjanja motoričnih odzivov pod časovno obremenitvijo.

Ključne besede: ocena delazmožnosti, zahtevne delovne situacije, zaznavno-motorične sposobnosti, odzivni čas, učinkovitost vedenja


Citiraj:
Čeh, M. in Molan, M. (2021). Evalvacija zaznavno-motoričnih sposobnosti za ugotavljanje učinkovitega vedenja v varnostno zahtevnih situacijah [Evaluation of visual motor skills to determine effective behaviour in demanding work situations]. Psihološka obzorja, 30, 171–181. https://doi.org/10.20419/2021.30.543


Seznam literature v članku


Cox, T. in Griffiths, A. (2005). The nature and measurement of work-related stress: Theory and practice, V J. R. Wilson in N. Corlett (ur.), Evaluation of human work (3rd. Ed.; str. 553–572). CRS Press. CrossRef

Drenovac, M. (1994). CRD - Serija psihodijagnostičkih testova [CRD Series of psychodiagnostic tests]. AKD.

EU-OSHA. (2009). Različnost delovne sile in ocena tveganja: Zagotoviti, da so vsi upoštevani Povzetek poročila agencije. [Workforce diversity and risk assessment: Ensure that everyone is considered: Report's summary] [podatkovni list]. Facts, 87. https://osha.europa.eu/sl/publications/factsheet-87workforce-diversity-and-risk-assessment-ensuring-everyone-covered-summary/view

Eurofound in EU-OSHA (2014). Psychosocial risk in Europe: Prevalence and strategies for prevention. Publications Office of the European Union. https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1443en_0.pdf

Goldhammer, F. (2015) Measuring ability, speed, or both? Challenges, psychometric solutions, and what can be gained from experimental control. Measurement: Interdisciplinary Research and Perspectives, 13(3–4), 133–164. CrossRef

Green, B. F., Bock, R. D, Humphreys, L. B., Linn, R. L. in Reckase, M. D. (1984). Technical guideline for assessing computerized adaptive tests. Journal of Educational Measurement, 21(4), 347–360. CrossRef

Guliksen, H. (1950). Wiley publications in psychology. Theory of mental tests . John Wiley and Sons. CrossRef

Hill, K., Bialik, M. in Fadel, C. (2018). Psychomotor skills for the 21st century: What should students learn?. Center for Curriculum Redesign. https://curriculumredesign.org/wp-content/uploads/Psychomotor-Skills-CCR-May2018.pdf

Hockey, G. R. J. (1997). Compensatory control in the regulation of human performance under stress and high workload: A cognitive-energetical framework. Biological Psychology, 45, 73–93. CrossRef

Karasek, R. A. (1979). Job demands, job decision latitude and mental strain: Implication for job redesign. Administrative Science Quartely, 24, 285–308. CrossRef

Karasek, R. A. in Theorell, T. (1990). Healthy work: Stress, productivity and the reconstruction of working life. Basic Books.

Kisser, R., Krafack, A. in Vaughan, C. (1986). Determinationsgeräte [Determination tool]. V R. Brickenkamp (ur.), Handbuch apparativer Verfahren in der Psychologie (str. 225–249). Göttingen: Hogrefe.

Leonard, J. A. (1959). Tactual choice reactions: I. Quarterly Journal of Experimental Psychology, 11, 76–83. CrossRef

Lohman, D. F. (1989). Individual differences in errors and latencies on cognitive tasks. Learning and Individual Differences, 1(2), 179–202. CrossRef

Mankowska, M., Poliszczuk, T., Poliszczuk, D. in Johne, M. (2015). Visual perception and its effect on reaction time and time-movement anticipation in elite female basketball players. Polish Journal of Sport and Tourism, 22, 3–14. CrossRef

Molan, M. in Arnerič, N. (2000). Struktura in vsebina psihološkega pregleda za oceno delazmožnosti [The structure of psychological examination and assessment of ability for work]. Psihološka obzorja, 9(4), 115–126.

Molan, M. in Molan, G. (2008). Model ocenjevanja v delovnem okolju [Assessment model in the work environment]. Sanitas ellabor/Ocena tveganja, 7(1), 31–44.

Musek, J. (2005). Psihološke in kognitivne študije osebnosti [Psychological and cognitive personality studies]. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Neubauer, C. (1978). Selective reaction times and intelligence. Intelligence, 14(1), 79–96. CrossRef

Posner, M. I. in McLeod, P. (1982). Information processing models - In search of elementary operations. Annual Reviews of Psychology, 33, 477–514. CrossRef

Reckase, M. D. (1989). Adaptive testing: The evolution of a good idea. Educational Measurement: Issues and Practice, 8(3), 11–15. CrossRef

Schmidt, R. A. (1988). Motor control and learning: A behavioral emphasis (2nd ed.). Human Kinetics Publishers.

Schuhfried, G. (2017). Vienna test system - Determination test (Version 44 - Revision 1). Schuhfried.

Sommer, M., Heidinger, C., Arendasy, M., Schauer, S., Schmitz-Gielsdorf, J. in Häusler, J. (2010). Cognitive and personality determinants of post-injury driving fitness. Archives of Clinical Neuropsychology, 25(2), 99–117. CrossRef

Škof, B. (2019). Načrtovanje športne vadbe [Sports training planning]. Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Thurstone, L. L. (1937). Ability, motivation and speed. Psychometrika, 2(4), 249–254. CrossRef

Vernon. P. A. (1987). Speed of information-processing and intelligence. Ablex. CrossRef

Vetter, M., Schüneman, L., Debelak, R., Gatscha, M., Herle, M., Mandler, G. in Ortner, T. (2015). Predicting safe driving behaviour in professional drivers: A theory-based validation of cognitive and personality tests. Zeitschrift für Verkehrssicherheit ZVS, 61(4), 222–234.

Zabukovec, V., Žlender, B., Polič, M., Divjak, M. in Markl, M. (2007). Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu [Psychological aspects of preventive activities in traffic]. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) [Occupational Safety and Health Act]. (2011). Uradni list RS, št. 43/2011. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01-2039?sop=2011-01-2039


« Nazaj na Letnik 30 (2021)