Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 32 (2023)

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Ali na zaznavanje privlačnosti obrazov bolj vplivajo predhodne informacije ali možnost primerjave?

Lucija Lučka Debelak, Kaja Klančar, Tinkara Strel, Rebeka Šumrada, Lea Vaupotič in Anka Slana Ozimič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 163  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 15. junij 2023

pdf https://doi.org/10.20419/2023.32.575  |  Citati: CrossRef (0)

Povzetek: Zaznavanje privlačnosti obrazov je v veliki meri pogojeno z osebnimi izkušnjami in preferencami, hkrati pa nanj vpliva mnogo kognitivnih dejavnikov. Predhodne raziskave so pokazale, da kadar med sabo primerjamo več obrazov, na izbiro najprivlačnejšega med njimi med drugim vpliva predhodna informacija o tem, kako privlačen se obraz zdi drugim, in možnost primerjave enega izmed obrazov s podobnim, vendar očitno manj privlačnim obrazom. Namen naše raziskave je bil potrditi spoznanja predhodnih raziskav glede vpliva predhodne informacije in možnosti primerjave na ocenjevanje privlačnosti obrazov, hkrati pa preveriti, kateri izmed dejavnikov ima večji vpliv. V spletni raziskavi je sodelovalo 498 udeležencev (146 moških) starih med 12 in 51 let. Udeleženci so bili podvrženi trem eksperimentalnim pogojem (predhodna informacija, primerjava in združen pogoj), v katerih so med fotografijami primerljivo privlačnih obrazov izbirali najprivlačnejši obraz. Rezultati so pokazali, da so udeleženci v pogoju predhodne informacije pogosteje izbirali obraz, za katerega so drugi menili, da je privlačnejši, v primerjavi z obrazom, za katerega predhodna informacija ni bila podana. V pogoju primerjave so udeleženci pogosteje izbirali obraz, ki ga je bilo možno primerjati s podobnim, vendar očitno manj privlačnim obrazom, v primerjavi z obrazom, ki te možnosti ni imel. V združenem pogoju pa so udeleženci pogosteje izbirali obraz, za katerega je bila podana predhodna informacija kot obraz, ki ga je bilo možno primerjati s podobnim, vendar očitno manj privlačnim obrazom. Rezultati potrjujejo spoznanja predhodnih raziskav glede predhodne informacije in možnosti primerjave ter nakazujejo, da ima pri zaznavanju privlačnosti obrazov predhodna informacija večji vpliv.

Ključne besede: zaznavanje privlačnosti, predhodne informacije, možnost primerjave


Citiraj:
Debelak, L. C., Klančar, K., Stre, T., Šumrada, R., Vaupotič, L. in Slana Ozimič, A. (2023). Ali na zaznavanje privlačnosti obrazov bolj vplivajo predhodne informacije ali možnost primerjave? [Is perception of facial attractiveness more influenced by previous information or comparison?]. Psihološka obzorja, 32, 71–77. https://doi.org/10.20419/2023.32.575


Seznam literature v članku


Acevedo, M. in Krueger, J. (2004). Two egocentric sources of the decision to vote: The voter's illusion and the belief in personal relevance. Political Psychology, 25(1), 115–134. CrossRef

Anderson, S. L. (2019). The importance of attractiveness across cultures. V K. D. Keith (ur.), Cross-cultural psychology: Contemporary themes and perspectives (str. 598–613). Wiley. CrossRef

Ariely, D. (2008). Predictably irrational. HarperCollins.

Asch, S. E. (1951). Effects of group pressure upon the modification and distortion of judgment. V H. Guetzkow (ur.), Groups, leadership and men (str. 177–190). Carnegie.

Bruin, W. B., Parker, A. M. in Fischhoff, B. (2007). Individual differences in adult decision-making competence. Journal of Personality and Social Psychology, 92(5), 938–956. CrossRef

Cho, I., Wesslen, R., Karduni, A., Santhanam, S., Shaikh, S. in Dou, W. (2017). The anchoring effect in decision-making with visual analytics. V B. Fischer, S. Liu in T. Schreck (ur.), 2017 IEEE Conference on visual analytics science and technology: Proceedings, Phoenix, Arizona, USA, 1-6 October 2017 (str. 116–126). Institute of Electrical and Electronics Engineers. CrossRef

Evans, J. S., Barston, J. L. in Pollard, P. (1983). On the conflict between logic and belief in syllogistic reasoning. Memory & Cognition, 11(3), 295–306. CrossRef

Furnham, A. in Boo, H. C. (2011). A literature review of anchoring bias. The Journal of Socio-Economics, 40(1), 35–42. CrossRef

Juliusson, E. A., Karlsson, N. in Gärling, T. (2005). Weighing the past and the future in decision making. European Journal of Cognitive Psychology and Aging, 23(1), 33–38. CrossRef

R Core Team. (2014). The R project for statistical computing [računalniški program]. http://www.R- project.org/

Sakamoto, Y., Ma, J. in Nickerson, J. V. (2009). 2377 people like this article: The influence of others' decisions on yours. Proceedings of the Annual Meeting of the Cognitive Science Society, 31(31), 1959–1964.

Sherif, M. (1935). A study of some social factors in perception. Archives of Psychology, 27, 1–60.

Stanovich, K. E. in West, R. F. (2008). On the relative independence of thinking biases and cognitive ability. Journal of Personality and Social Psychology, 94(4), 672–695. CrossRef

Tversky, A. in Kahneman, D. (1974). Judgment under uncertainty: Heuristics and biases. Science, 185, 1124–1130. CrossRef

Ule, M. (1997). Temelji socialne psihologije. Znanstveno in publicistično središče.

Zager Kocjan, G., Lavtar, D. in Sočan, G. (2022). The effects of survey mode on self-reported psychological functioning: Measurement invariance and latent mean comparison across face-to-face and web modes. Behavior Research Methods, 1–18. CrossRef

West, R. F., Toplak, M. E. in Stanovich, K. E. (2008). Heuristics and biases as measures of critical thinking: Associations with cognitive ability and thinking dispositions. Journal of Educational Psychology, 100(4), 930–941. CrossRef

Wickham, H. (2009). ggplot2 [računalniški program]. Springer. CrossRef


« Nazaj na Letnik 32 (2023)