« Nazaj na Letnik 9 (2000), Številka 1
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Maturitetni izpit iz predmeta psihologija: nekatere merske lastnosti
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 16 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 1. marec 2000
Povzetek: Psihologija je eden izmed maturitetnih predmetov, ki jih kandidati izberejo v izbirnem delu mature. Osnova izpita je učni načrt za gimnazije. Z izpitom je mogoče preverjati in ocenjevati doseganje pomembnih vsebinskih ciljev na področjih poznavanja tematike (znanja), razumevanja, interpretacije in vrednotenja ter korektne uporabe raziskovalne metodologije. Končni dosežek pri predmetu sestavljata uspeh napisnem delu izpita (v 75 %) in pri seminarski nalogi, ki je lahko empirična ali teoretična. Pisni del vsebuje dve poli. V prvi kandidat izbere dva od treh ponujenih strukturiranih esejev. V drugi pa mora kandidat odgovoriti na tri strukturirane naloge. Strukturirane naloge niso t.i. postavke objektivnega tipa (npr. izbirnega tipa oziroma dopolnjevanja, povezovanja ali urejanja). Za vsakega od tipov nalog so izdelana natančna ocenjevalna merila in pravilni odgovor na vsako vprašanje znotraj naloge je točkovan tudi z več kot eno točko, odvisno od zahtevnosti izpitnih ciljev v vprašanjih. V prispevku so predstavljene nekatere merske lastnosti celotnega dosežka na izpitu iz psihologije, pa tudi po njegovih sestavnih delih (vse do značilnosti posameznih delov nalog oziroma vprašanj). Izvedene so primerjave med posameznimi deli izpita, prav tako so primerjani rezultati izpitov iz psihologije v zadnjih dveh generacijah kandidatov. Podane so posamezne primerjalne informacije o dosežkih na tem izpitu z nekaterimi drugimi merami pri posameznem kandidatu. Opozorjeno je tudi na premajhno natančnost točkovalnih in ocenjevalnih navodil in posledično na prešibko skladnost med ocenjevalci strukturiranih in esejskih nalog.
Ključne besede: matura, preverjanje znanja, ocenjevanje, soodvisnost, analiza postavk, objektivnost
