» Oddajanje prispevkov
Avtorjem priporočamo, da pred oddajo (oziroma že pred pripravo) prispevka natančno preberejo navodila na tej spletni strani in se posvetujejo s 7. izdajo APA priročnika (oziroma ustreznimi povzetki na spletu). Vsi prejeti prispevki, ki ne bodo ustrezali tehničnim in oblikovnim zahtevam, bodo zavrnjeni po prvem pregledu glavne urednice.
» Opredelitev prispevkov
» Struktura prispevka
» Smernice za uporabo psiholoških testov v empiričnih raziskavah
» APA standardi
» Oblikovanje prispevka
» Citiranje in seznam literature
Oddajanje prispevkov
Novi prispevki se oddajajo izključno prek elektronskega sistema za oddajo prispevkov (prek povezave Oddaj nov prispevek v razdelku Moj račun v desnem stolpcu).
Revizije prispevkov se prav tako oddajajo izključno prek elektronskega sistema za oddajo prispevkov, in sicer prek povezave Oddaj revizijo, ki se pojavi v tabeli s pregledom prispevkov na strani Moji prispevki (pod kategorijo Prispevki z odločitvijo).
Za oddajo novih prispevkov in revizij se morajo avtorji predhodno prijaviti v svoj uporabniški račun.
Za uspešno oddajo morate imeti pripravljene sledeče informacije in datoteke:
- Osnovne informacije o vseh avtorjih: ime in priimek, naziv, ime institucije v slovenskem in angleškem jeziku (ali kraj bivanja za študente/nezaposlene), naslov institucije (ali osebni naslov za študente/nezaposlene), e-poštni naslov, lahko tudi telefon in telefaks.
- Tip prispevka (npr. znanstveni raziskovalnoempirični, poročilo, strokovni teoretsko-pregledni ipd.).
- Področje prispevka oziroma umestitev prispevka v eno od psiholoških disciplin (npr. klinična psihologija, kognitivna psihologija, razvojna psihologija ipd.).
- Naslov prispevka v slovenskem in angleškem jeziku (največ 170 znakov s presledki).
- Skrajšan naslov prispevka (angl. running head) v jeziku prispevka.
- Povzetek v slovenskem in angleškem jeziku (največ 1900 znakov s presledki).
- Ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku (največ pet).
- Glavno datoteko z besedilom prispevka (prispevki naj vsebujejo največ 45.000 znakov s presledki; pri štetju znakov ne upoštevajte seznama literature, tabel in slik). Ta datoteka naj na začetku vsebuje tudi naslov, povzetek in ključne besede (vse najprej v slovenščini in nato še v angleščini).
- Dodatne datoteke s tabelami/slikami, prilogami, samostojnimi slikovnimi datotekami ipd.
Strinjanje z objavo in dogovor o avtorskih pravicah
Po sprejetju prispevka v objavo morajo avtorji oddati (ali po pošti na naslov glavnega urednika ali optično prebran dokument na e-pošto glavnega urednika) izpolnjen in podpisan obrazec, v katerem izrazijo strinjanje z objavo prispevka in s katerim sklenejo dogovor o delitvi avtorskih pravic z Društvom psihologov Slovenije.
Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov
Prosimo, da pred oddajo prispevka natančno preberete izjavo o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov.
Opredelitev prispevkov ▲ Na vrh
V Psiholoških obzorjih so objavljeni prispevki, napisani v slovenskem ali angleškem jeziku. Znanstveni in strokovni prispevki morajo biti napisani v jedrnatem, razumljivem, jasnem in logičnem ter jezikovno ustreznem slogu. Avtorji morajo sami poskrbeti za jezikovno lekturo prispevkov. Empirični članek avtor napiše kot poročilo o raziskavi. Vsebovati mora vse značilne dele, ki odslikujejo korake raziskovalnega procesa: uvod, metoda (s podpoglavji udeleženci, pripomočki ter postopek), rezultati, razprava in literatura. Za teoretski članek se predvideva, da v podrobnostih preuči in kritično analizira določene modele ali teorije. Empirični podatki so predstavljeni le, če so v neposredni zvezi s teorijo. Pregledni članek kritično ovrednoti na različnih mestih že objavljene prispevke. Značilni deli preglednega članka so opredelitev in razlaga problema, povzetek predhodnih raziskav, pojasnitev medsebojnih odnosov, protislovij, pomanjkljivosti in na koncu predlogi za nadaljnje raziskovanje. Metaanalitična študija predstavlja posebno vrsto članka, v katerem avtor s pomočjo posebne raziskovalne metodologije, značilne za metaanalitične študije, pregledno predstavi rezultate številnih empiričnih študij na temo nekega raziskovalnega problema.
Struktura prispevka ▲ Na vrh
Prispevek oziroma datoteka z glavnim besedilom prispevka mora ne glede na uporabljen jezik vsebovati v slovenskem in angleškem jeziku napisane:
- naslov prispevka
- povzetek prispevka, ki vsebuje bistvene informacije o prispevku; povzetek naj obsega največ 1900 znakov s presledki (270 do 300 besed), priporočena dolžina je 150 do 200 besed
- ključne besede (največ pet), ki najbolje opredeljujejo vsebino
Zaradi postopka slepe recenzije v posredovanih datotekah (z besedilom, tabelami, grafi) ne navajajte informacij, ki omogočajo identifikacijo avtorja oz. avtorjev (npr. ime in priimek, institucija, naslov). Tovrstne podatke je potrebno odstraniti tudi iz metapodatkov, ki jih vključujejo poslane datoteke (npr. v Lastnostih dokumenta / Document Properties datotek pisarniškega paketa Office). Vse te informacije avtorji posredujejo uredništvu prek elektronskega sistema za oddajanje prispekov.
Empirični prispevek naj sledi naslednjim splošnim pravilom:
- Uvodni del ne sme biti preobširen, vendar mora ponuditi glavno teoretično ali konceptualno ogrodje, v katerega je vpet raziskovalni problem.
- Raziskovalni problem mora biti jasno formuliran, predstavljati mora logično in tekoče nadaljevanje uvodnega dela prispevka. Problem mora biti relevanten in v zastavljeni obliki še neraziskan. Poudarjeno mora biti, katere nove dileme odpira.
- Raziskovalne hipoteze in spremenljivke morajo biti operacionalizirane, prav tako morajo biti postopki opazovanja in merjenja natančno opisani. Kratek, a natančen opis izbire udeležencev, uporabljenih psiholoških inštrumentov in raziskovalnega načrta je nujen.
- Uporabo statističnih postopkov in rezultate morajo avtorji opisati s potrebno natančnostjo. Tabele morajo vsebovati le nujne informacije. Če je potrebno, so podrobnosti lahko predstavljene v dodatku (prilogi).
- Razprava in interpretacija izsledkov se mora nanašati na znane koncepte in teorije, ne glede na to, ali jih dobljeni rezultati podpirajo ali ne.
- Trditve ali dognanja drugih avtorjev so v besedilu potrjena z referenco. Na koncu prispevka je priložen seznam literature, na katero se besedilo sklicuje. Za običajne znanstvene in strokovne članke je število referenc omejeno na 50.
Za druge vrste sestavkov se ta struktura ustrezno in smiselno prilagodi. V splošnem se naj avtorji pri pripravi prispevka posvetujejo s 7. izdajo APA priročnika oz. njegovih mnogih povzetkov, objavljenih na spletu (nekateri so dostopni pod zavihkom Povezave).
Smernice za uporabo psiholoških testov v empiričnih raziskavah ▲ Na vrh
Pri Psiholoških obzorjih si prizadevamo objavljati metodološko neoporečne prispevke, kar se nanaša tudi na poročanje o rezultatih, pridobljenih z uporabo ustrezno prirejenih psiholoških testov za slovensko (oz. za udeležence ustrezno) kulturno in jezikovno okolje. Raziskovalcem priporočamo, da med načrtovanjem svoje raziskave in med postopkom izbire testov preverijo, če so bili izbrani testi že ustrezno prirejeni. Če je priredba bila opravljena, morajo avtorji pri opisu testa (poleg izvorne validacijske študije) citirati tudi vir, v katerem je opisana priredba za slovensko/ciljno okolje. V primeru, da priredba določenega testa še ni bila opravljena, naj v okviru svoje raziskave namenijo čas tudi postopkom, ki jih zahteva priredba testa (npr. vzorčenje dodatnih udeležencev, izvedba meritev z dodatnimi testi in/ali pridobitev mer, ki bodo uporabljene za preverjanje kriterijske veljavnosti testa ipd.).
Priredbe testov so v večini primerov razmeroma kompleksne in zahtevne raziskave, o katerih običajno poročamo v znanstvenih člankih, ki so namenjeni zgolj priredbi testa. Tak način opravljanja in poročanja o priredbah testov vzpodbujamo tudi pri Psiholoških obzorjih. Ker se zavedamo, da je v slovenskem prostoru na voljo razmeroma majhno število ustrezno prirejenih testov, v nekaterih primerih (po presoji uredništva) ponujamo avtorjem tudi možnost, da lahko poročajo o priredbah testov tudi v sicer vsebinsko naravnanih člankih.
Priredba psihološkega testa naj v splošnem vsebuje sledeče postopke:
- Prevod vprašalnika (zaželen je dvostopenjski postopek s prevodom iz tujega v domač jezik in nato s povratnim prevodom iz domačega v tuj jezik).
- Kvalitativne (in morebitne kvantitativne) analize glede vsebinske in slovnične ustreznosti prevedenih postavk, upoštevajoč jezikovne in kulturne značilnosti okolja, za katerega test prirejamo.
- Preverjanje konstruktne veljavnosti (zaželena je uporaba konfirmatorne faktorske analize, v posebnih primerih lahko [po presoji uredništva] avtorji uporabijo tudi eskploratorne metode [eksploratorno faktorsko analizo ali analizo glavnih komponent]).
- Analizo zanesljivosti.
- Preverjanje kriterijske veljavnosti.
Avtorjem priporočamo, da pri priredbi testov upoštevajo smernice za priredbo testov, pripravljene s strani Mednarodne komisije za teste, in članke/raziskave, na katerih smernice temeljijo. Na temo priredbe psiholoških testov je bilo napisanih precej knjig, v veliko pomoč pa so lahko tudi članki, ki opisujejo priredbo določenega testa, in so bili objavljeni v kakovostnih metodološko usmerjenih znanstvenih revijah (npr. European Journal of Psychological Assessment, International Journal of Testing, Journal of Personality Assessment ... seznam tovrstnih revij na Google Scholar).
Vsi prispeli raziskovalnoempirični članki, ki bodo poročali o rezultatih, pridobljenih s testi, ki še niso bili (ali so bili neustrezno) prirejeni za uporabo v relevantnem jezikovnem in kulturnem okolju, bodo zavrnjeni po prvem pregledu glavnega urednika.
APA standardi ▲ Na vrh
Oblika poslanih rokopisov naj sledi standardom in priporočilom, opisanim v priročniku za pisanje raziskovalnih poročil, ki ga je izdalo ameriško združenje psihologov (APA Publication Manual, 7. izdaja) in je že pred leti postal mednarodni standard, ki ga upoštevamo tudi slovenski psihologi.
Posebnosti, v katerih v slovenskih besedilih sledimo slovenskemu pravopisu in ne standardom APA:
- pri izpisu vira dveh ali več avtorjev v Literaturi pišemo med priimkom zadnjega in kratico imena predzadnjega avtorja besedo "in"
- pri navajanju v besedilu uporabljamo namesto "et al." okrajšavo "idr."
- pri navajanju decimalnih števil pri spremenljivkah, kjer se vrednosti lahko gibljejo med 0 in 1, v besedilu pišemo pred decimalno vejico tudi celo število 0 (npr. "Vrednost Spearmanovega koeficienta korelacije je znašala 0,42.")
Vsak rokopis, ki bo prispel v objavo v revijo Psihološka obzorja in ne bo ustrezal tehničnim (oblikovnim) zahtevam, bo zavrnjen po prvem pregledu glavne urednice.
Oblikovanje prispevka ▲ Na vrh
Splošna navodila
V splošnem naj avtorji prispevek pripravijo skladno s 7. izdajo APA priročnika. Pri nekaterih vidikih priprave prispevka za Psihološka obzorja malenkost odstopamo od APA standardov – vse poglavitne smernice in odstopanja od APA standardov so navedena v sledečem besedilu. Na spletu se nahaja mnogo povzetkov APA standardov (npr. Purdue OWL; povezave do nekaterih drugih povzetkov so dostopne pod zavihkom Povezave).
- Prispevek pripravite v enem od pogosto uporabljanih računalniških programov za urejanje besedila (npr. Microsoft Word) in ga shranite v enega od standardnih tipov datotek (npr. .docx, .doc, .rtf).
- Besedilo naj bo napisano v Times New Roman pisavi (velikost 12), levo poravnano in napisano z 1,5 vrstičnim razmikom, vsebina tabel pa z enojnim razmikom. Strani prispevka morajo biti oštevilčene (na dnu strani).
- Besedilo mora vsebovati vsebinsko smiselne in jasne neoštevilčene naslove in podnaslove poglavij (največ tri ravni naslovov).
- Začetki odstavkov naj bodo zamaknjeni navznoter, in sicer z uporabo zamikov (indentation); uporabite 1 cm velik levi zamik za prvo vrstico odstavka. Za zamikanje ne uporabljatje tipke Tab (tabulator) ali presledkov. Pred in po (pod)naslovih naj bo prazna vrstica.
- Predvidenih mest za tabele ali slike se ne označuje (npr. z besedilom "Tukaj vstavite tabelo 1"). Vsaka tabela ali slika mora imeti v besedilu vsaj en sklic – za umestitev tabel ali slik v končno različico besedila bomo upoštevali položaj prvega sklica.
Naslovna stran
Naslovne strani ni potrebno pripraviti, saj boste vse podatke, ki jih običajno vpisujemo na naslovno stran (npr. naslov prispevka, podatke o avtorjih, financiranju itd.), uredništvu posredovali v postopku oddaje prispevka prek spletnega sistema za oddajanje prispevkov.
Tabele, slike in opombe
Tabel in slik avtorji naj ne vstavijo v besedilo, temveč jih pripravijo v eni ločeni datoteki, v katero najprej vstavijo prikaze (tabele ali slike) v takem vrstnem redu, kot se pojavijo v besedilu. Vsaka tabela ali slika naj bo na svoji strani. Vsi prikazi morajo biti opremljeni z ustreznim naslovom, ki naj bo oblikovan skladno z APA standardi.
- Tabele morajo biti samostojno razumljive. Izogibajte se uporabi okrajšav – če jih uporabite, jih pojasnite v opombah pod tabelo. Izogibajte se rabi prevelikega števila decimalnih mest. Vrednosti vseh količin, ki niso brezdimenzionalne, opremite z ustrezno enoto merjenja.
- Tabele morajo biti pripravljene skladno z APA standardi. Manjša odstopanja so dovoljena, če v uredništvu ocenimo, da odstopanja ne zmanjšujejo preglednosti tabele oziroma v primerih, ko je avtorjeva zamisel za oblikovanje z vidika preglednosti in informativnosti boljša kot standardno oblikovanje.
- Tabele naj bodo oblikovane z enojnim razmikom. Nad tabelo naj bo izpisana zaporedna številka tabele in za piko njen naslov v poševnem tisku (npr. Tabela 1. Korelacijska matrika ...). Naslov tabele mora biti ena poved, ki je ne zaključimo s piko. Dodatne informacije ali specifične opombe zapišemo v opombah pod tabelo.
- Slike vključujejo grafe, diagrame, fotografije in ilustracije.
- Slike morajo biti izdelane brezhibno in z dovolj velikimi črkami, številkami in ostalimi znaki, ki omogočajo pomanjševanje brez večje izgube preglednosti. Psihološka obzorja od leta 2013 izhajajo zgolj v spletni obliki, tako da načeloma dovoljujemo uporabo barv. Priporočamo, da barv ne uporabljate pri (večini) prikazov, pri katerih barve ne izboljšajo informativnosti. Uporaba barv naj bo rezervirana le za slike, v katerih je uporaba barv nujna (npr. rezultati, dobljeni s funkcijskim magnetnoresonančnim slikanjem, grafi, na katerih barva predstalja tretjo dimenzijo, t. i. heat maps ipd.).
- Izogibajte se rabi pit/tortnih gafov (pie charts) in tridimenzionalnim grafom. Osi grafov morajo biti opremljene z oznakami in enotami merjenja.
- Če sliko oziroma graf avtorji pripravijo v programu MS Excel, naj tak graf v besedilno datoteko prilepijo kot excelov objekt (omogoča naknadno urejanje) in ne kot sliko. Če so slike pripravljene v katerem drugem programu, naj bodo prilepljene slike zadostne kvalitete (vsaj 300 dpi); v tovrstnih primerih priporočamo, da avtorji poleg vključitve v datoteko s tabelami in slikami, takšne slike dodatno oddajo kot ločene datoteke v enem od standardnih formatov (npr. jpg, png, tiff, pdf). Enaka pravila o oddajanju in kakovosti veljajo tudi za fotografije.
- Naslov slike se mora nahajati nad sliko in ga oblikujemo na enak način kot pri tabelah (enako velja za opombe na sliko/tabelo, ki jih pišemo pod tabelo/sliko.
- Če v prispevek vključite tabelo ali sliko iz dela drugih avtorjev, morate za uporabo te tabele/slike pridobiti dovoljenje od nosilca avtorskih pravic. Potrdilo o dovoljenju za reprodukcijo morate poslati uredniku po navadni pošti ali pa optično prebrano dovoljenje uredniku posredujete med procesom oddajanja prispevka.
Sprotne in končne opombe
V splošnem naj se avtorji izogibajo uporabi sprotnih in končnih opomb, uporabljene naj bodo le izjemoma oziroma v primerih, ko bi vključitev določene opombe v besedilo preveč prekinila tok besedila.
Nekaj smernic za poročanje o rezultatih (statistične analize, statistike, številke)
- Vsi oznake za statistike, za katere ne uporabljamo grških črk (npr. N, M, SD, r, Cohenov d ...), morajo biti zapisane v poševnem tisku.
- Rezultati statističnih testov naj bodo opremljeni z ustreznimi merami velikosti učinka, v tabelah in slikah tudi z ustreznimi intervali zaupanja.
- V vseh primerih naj avtorji raje predstavijo intervale zaupanja kot (zgolj) standardne napake.
- Beseda "trend" se naj pojavi zgolj v kontektsu analiz trenda (običajno v primerih, ko lahko podatke uredimo v časovno vrsto). Uporaba besede "trend" je napačna oziroma neustrezna za opisovanje rezultov statističnih testov, pri katerih je p-vrednost večja, a blizu izbrane ravni tveganja.
- Pri preverjanju prileganja porazdelitve določene spremenljivke normalni porazdelitvi naj avtorji ne upoštevajo zgolj rezultatov pogosto uporabljanih statističnih testov (npr. Kolmogorov-Smirnov ali Shapiro-Wilkov test), temveč naj vzamejo v obzir tudi druge vire informacij (npr. slikovne prikaze kot so histogram, grafi P-P in Q-Q, opisne statistike, še posebej meri aismetričnosti in sploščenosti porazdelitve). Pri interpretaciji testov normalnosti naj avtorji vedno upoštevajo statistično moč testa v dani situaciji.
Citiranje in seznam literature ▲ Na vrh
Uporabljene reference drugih avtorjev naj bodo v besedilu citirane po smernicah APA: npr. Rostohar (1952) ali (Rostohar, 1952). Kadar je citiranih več avtorjev, so navedeni v abecednem redu in ločeni s podpičjem, npr. (Bujas, 1953; Rostohar, 1952; Trstenjak, 1953). Kadar so citirano delo napisali trije avtorji ali več (do vključno pet), lahko citat z idr. okrajšamo že ob prvi pojavitvi (npr. Toličič idr., 1957). Če nekega skrajšanega citata ne moremo ločiti od nekega drugega citata, pri obeh citatih prvemu avtorju dodamo toliko drugih avtorjev, da lahko ločimo obravnavana citata. Kadar je citiranih več del istega avtorja, napisanih v istem letu, so letnicam dodane male črke po abecednem redu, npr. (Peršič, 1968a, 1968b).
Seznam literature na koncu prispevka mora vključevati vsa v besedilu citirana dela (samo ta), in sicer po (neoštevilčenem) abecednem redu avtorjev. Celoten seznam literature mora biti napisan v skladu z APA standardi citiranja. Pri navedbi vira so vedno izpisana imena vseh avtorjev prispevka, ne glede na to, koliko jih je. Število referenc je za običajne znanstvene in strokovne prispevke omejeno na 50 (to število je lahko povečano le v primeru znanstvenih preglednih prispevkov).
Avtorjem ni treba iskati DOI oznak in jih dodati k referencam, saj DOI oznake doda tehnični urednik v produkcijski fazi sprejetega članka.
Navedki prispevkov v revijah morajo vsebovati priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslov prispevka, polno (neokrajšano) ime revije, letnik, če se v vsakem zvezku znotraj istega letnika število strani začne z 1, tudi številko zvezka (v oklepaju), in navedbo strani, na katerih je natisnjen prispevek (pri tem uporabljamo pomišljaj, ne vezaj; torej nekoliko daljšo črtico). Pri tem je potrebno paziti na ločila, ki ločijo posamezne enote navedka. Ime revije in letnik izhajanja pri navajanju prispevkov v revijah ter naslov knjige (tako pri avtorskih kot pri urejenih knjigah) so v poševnem tisku. Primer navedbe:
Plomin, R. in Caspi, A. (1998). DNA and personality. European Journal of Personality, 12, 387–407.
Navedba avtorske knjige vsebuje priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslov knjige in založbo. Primer navedbe:
Lazarus, R. S. (1991). Emotion and adaptation. Oxford University Press.
Navedba poglavja avtorja v knjigi z urednikom (angl. edited book) vsebuje priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslov poglavja v knjigi, začetnice imena ter priimek urednikov, označbo, da gre za urednike, naslov knjige, strani, na katerih je natisnjeno poglavje in založbo. Primer navedbe:
Schutz, R. W. in Gessaroli, M. E. (1993). Use, misuse and disuse of psychometrics in sport psychology research. V R. N. Singer, M. Murphey in L. K. Tennant (ur.), Handbook of research in sport psychology (str. 901–917). Macmillan.
Vsaka navedba prispevka, katerega naslov ni v enem od pogosto uporabljanih svetovnih jezikov (npr. angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem, španskem) mora imeti v seznamu referenc v oglatem oklepaju dodan tudi naslov prispevka, preveden v angleški jezik. Primera navedbe:
Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentnosti [Conceptions of intelligence]. Didakta.
Tušak, M. (1998). Barvne preference, simbolika barv in osebnost [Colour preferences, colour symbolism and personality]. Psihološka obzorja, 7(4), 67–79.