Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

Navodila za avtorje 

» Oddajanje prispevkov
Avtorjem priporočamo, da pred oddajo (oziroma že pred pripravo) prispevka natančno preberejo navodila na tej spletni strani in se posvetujejo s 6. izdajo APA priročnika (oziroma ustreznimi povzetki na spletu). Vsi prejeti prispevki, ki ne bodo ustrezali tehničnim in oblikovnim zahtevam, bodo zavrnjeni po prvem pregledu glavnega urednika.
» Opredelitev prispevkov
» Struktura prispevka
» Smernice za uporabo psiholoških testov v empiričnih raziskavah
» APA standardi
» Oblikovanje prispevka
» Citiranje in seznam literature

Oddajanje prispevkov

Novi prispevki se oddajajo izključno prek elektronskega sistema za oddajo prispevkov (prek povezave Oddaj nov prispevek v razdelku Moj račun v desnem stolpcu).

Revizije prispevkov se prav tako oddajajo izključno prek elektronskega sistema za oddajo prispevkov, in sicer prek povezave Oddaj revizijo, ki se pojavi v tabeli s pregledom prispevkov na strani Moji prispevki (pod kategorijo Prispevki z odločitvijo).

Za oddajo novih prispevkov in revizij se morajo avtorji predhodno prijaviti v svoj uporabniški račun.

Za uspešno oddajo morate imeti pripravljene sledeče informacije in datoteke:

Strinjanje z objavo in dogovor o avtorskih pravicah

Po sprejetju prispevka v objavo morajo avtorji oddati (ali po pošti na naslov glavnega urednika ali optično prebran dokument na e-pošto glavnega urednika) izpolnjen in podpisan obrazec, v katerem izrazijo strinjanje z objavo prispevka in s katerim sklenejo dogovor o delitvi avtorskih pravic z Društvom psihologov Slovenije.

Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov

Prosimo, da pred oddajo prispevka natančno preberete izjavo o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov.

Opredelitev prispevkov ▲ Na vrh

V Psiholoških obzorjih so objavljeni prispevki, napisani v slovenskem ali angleškem jeziku. Znanstveni in strokovni prispevki morajo biti napisani v jedrnatem, razumljivem, jasnem in logičnem ter jezikovno ustreznem slogu. Avtorji morajo sami poskrbeti za jezikovno lekturo prispevkov. Empirični članek avtor napiše kot poročilo o raziskavi. Vsebovati mora vse značilne dele, ki odslikujejo korake raziskovalnega procesa: uvod, metoda (s podpoglavji udeleženci, pripomočki ter postopek), rezultati, razprava in literatura. Za teoretski članek se predvideva, da v podrobnostih preuči in kritično analizira določene modele ali teorije. Empirični podatki so predstavljeni le, če so v neposredni zvezi s teorijo. Pregledni članek kritično ovrednoti na različnih mestih že objavljene prispevke. Značilni deli preglednega članka so opredelitev in razlaga problema, povzetek predhodnih raziskav, pojasnitev medsebojnih odnosov, protislovij, pomanjkljivosti in na koncu predlogi za nadaljnje raziskovanje. Metaanalitična študija predstavlja posebno vrsto članka, v katerem avtor s pomočjo posebne raziskovalne metodologije, značilne za metaanalitične študije, pregledno predstavi rezultate številnih empiričnih študij na temo nekega raziskovalnega problema.

Struktura prispevka ▲ Na vrh

Prispevek oziroma datoteka z glavnim besedilom prispevka mora ne glede na uporabljen jezik vsebovati v slovenskem in angleškem jeziku napisane:

Zaradi postopka slepe recenzije v posredovanih datotekah (z besedilom, tabelami, grafi) ne navajajte informacij, ki omogočajo identifikacijo avtorja oz. avtorjev (npr. ime in priimek, institucija, naslov). Tovrstne podatke je potrebno odstraniti tudi iz metapodatkov, ki jih vključujejo poslane datoteke (npr. v Lastnostih dokumenta / Document Properties datotek pisarniškega paketa Office). Vse te informacije avtorji posredujejo uredništvu prek elektronskega sistema za oddajanje prispekov.

Empirični prispevek naj sledi naslednjim splošnim pravilom:

  1. Uvodni del ne sme biti preobširen, vendar mora ponuditi glavno teoretično ali konceptualno ogrodje, v katerega je vpet raziskovalni problem.
  2. Raziskovalni problem mora biti jasno formuliran, predstavljati mora logično in tekoče nadaljevanje uvodnega dela prispevka. Problem mora biti relevanten in v zastavljeni obliki še neraziskan. Poudarjeno mora biti, katere nove dileme odpira.
  3. Raziskovalne hipoteze in spremenljivke morajo biti operacionalizirane, prav tako morajo biti postopki opazovanja in merjenja natančno opisani. Kratek, a natančen opis izbire udeležencev, uporabljenih psiholoških inštrumentov in raziskovalnega načrta je nujen.
  4. Uporabo statističnih postopkov in rezultate morajo avtorji opisati s potrebno natančnostjo. Tabele morajo vsebovati le nujne informacije. Če je potrebno, so podrobnosti lahko predstavljene v dodatku (prilogi).
  5. Razprava in interpretacija izsledkov se mora nanašati na znane koncepte in teorije, ne glede na to, ali jih dobljeni rezultati podpirajo ali ne.
  6. Trditve ali dognanja drugih avtorjev so v besedilu potrjena z referenco. Na koncu prispevka je priložen seznam literature, na katero se besedilo sklicuje.

Za druge vrste sestavkov se ta struktura ustrezno in smiselno prilagodi. V splošnem se naj avtorji pri pripravi prispevka posvetujejo s 6. izdajo APA priročnika oz. njegovih mnogih povzetkov, objavljenih na spletu (nekateri so dostopni pod zavihkom Povezave).

Smernice za uporabo psiholoških testov v empiričnih raziskavah ▲ Na vrh

Pri Psiholoških obzorjih si prizadevamo objavljati metodološko neoporečne prispevke, kar se nanaša tudi na poročanje o rezultatih, pridobljenih z uporabo ustrezno prirejenih psiholoških testov za slovensko (oz. za udeležence ustrezno) kulturno in jezikovno okolje. Raziskovalcem priporočamo, da med načrtovanjem svoje raziskave in med postopkom izbire testov preverijo, če so bili izbrani testi že ustrezno prirejeni. Če je priredba bila opravljena, morajo avtorji pri opisu testa (poleg izvorne validacijske študije) citirati tudi vir, v katerem je opisana priredba za slovensko/ciljno okolje. V primeru, da priredba določenega testa še ni bila opravljena, naj v okviru svoje raziskave namenijo čas tudi postopkom, ki jih zahteva priredba testa (npr. vzorčenje dodatnih udeležencev, izvedba meritev z dodatnimi testi in/ali pridobitev mer, ki bodo uporabljene za preverjanje kriterijske veljavnosti testa ipd.).

Priredbe testov so v večini primerov razmeroma kompleksne in zahtevne raziskave, o katerih običajno poročamo v znanstvenih člankih, ki so namenjeni zgolj priredbi testa. Tak način opravljanja in poročanja o priredbah testov vzpodbujamo tudi pri Psiholoških obzorjih. Ker se zavedamo, da je v slovenskem prostoru na voljo razmeroma majhno število ustrezno prirejenih testov, v nekaterih primerih (po presoji uredništva) ponujamo avtorjem tudi možnost, da lahko poročajo o priredbah testov tudi v sicer vsebinsko naravnanih člankih.

Priredba psihološkega testa naj v splošnem vsebuje sledeče postopke:

Avtorjem priporočamo, da pri priredbi testov upoštevajo smernice za priredbo testov, pripravljene s strani Mednarodne komisije za teste, in članke/raziskave, na katerih smernice temeljijo. Na temo priredbe psiholoških testov je bilo napisanih precej knjig, v veliko pomoč pa so lahko tudi članki, ki opisujejo priredbo določenega testa, in so bili objavljeni v kakovostnih metodološko usmerjenih znanstvenih revijah (npr. European Journal of Psychological Assessment, International Journal of Testing, Journal of Personality Assessment ... seznam tovrstnih revij na Google Scholar).

Vsi prispeli raziskovalnoempirični članki, ki bodo poročali o rezultatih, pridobljenih s testi, ki še niso bili (ali so bili neustrezno) prirejeni za uporabo v relevantnem jezikovnem in kulturnem okolju, bodo zavrnjeni po prvem pregledu glavnega urednika.

APA standardi ▲ Na vrh

Oblika poslanih rokopisov naj sledi standardom in priporočilom, opisanim v priročniku za pisanje raziskovalnih poročil, ki ga je izdalo ameriško združenje psihologov (APA Publication Manual, 6. izdaja) in je že pred leti postal mednarodni standard, ki ga upoštevamo tudi slovenski psihologi.

Posebnosti, v katerih v slovenskih besedilih sledimo slovenskemu pravopisu in ne standardom APA:

Vsak rokopis, ki bo prispel v objavo v revijo Psihološka obzorja in ne bo ustrezal tehničnim (oblikovnim) zahtevam, bo zavrnjen po prvem pregledu glavnega urednika.

Oblikovanje prispevka ▲ Na vrh

Splošna navodila

V splošnem naj avtorji prispevek pripravijo skladno s 6. izdajo APA priročnika. Pri nekaterih vidikih priprave prispevka za Psihološka obzorja malenkost odstopamo od APA standardov – vse poglavitne smernice in odstopanja od APA standardov so navedena v sledečem besedilu. Na spletu se nahaja mnogo povzetkov APA standardov (npr. Purdue OWL; povezave do nekaterih drugih povzetkov so dostopne pod zavihkom Povezave).

Naslovna stran

Naslovne strani ni potrebno pripraviti, saj boste vse podatke, ki jih običajno vpisujemo na naslovno stran (npr. naslov prispevka, podatke o avtorjih, financiranju itd.), uredništvu posredovali v postopku oddaje prispevka prek spletnega sistema za oddajanje prispevkov.

Tabele, slike in opombe

Tabel in slik avtorji naj ne vstavijo v besedilo, temveč jih pripravijo v eni ločeni datoteki, v katero najprej vstavijo prikaze (tabele ali slike) v takem vrstnem redu, kot se pojavijo v besedilu. Vsaka tabela ali slika naj bo na svoji strani. Vsi prikazi morajo biti opremljeni z ustreznim naslovom, ki naj bo oblikovan skladno z APA standardi.

Sprotne in končne opombe

V splošnem naj se avtorji izogibajo uporabi sprotnih in končnih opomb, uporabljene naj bodo le izjemoma oziroma v primerih, ko bi vključitev določene opombe v besedilo preveč prekinila tok besedila.

Nekaj smernic za poročanje o rezultatih (statistične analize, statistike, številke)

Citiranje in seznam literature ▲ Na vrh

Uporabljene reference drugih avtorjev naj bodo v besedilu citirane po harvardskem sistemu: npr. Rostohar (1952) ali (Rostohar, 1952). Kadar je citiranih več avtorjev, so navedeni v abecednem redu in ločeni s podpičjem, npr. (Bujas, 1953; Rostohar, 1952; Trstenjak, 1953). Kadar so citirano delo napisali trije avtorji ali več (do vključno pet), so pri prvem citiranju vedno navedena imena vseh soavtorjev, npr. (Toličič, Šebek, Pečjak in Zorman, 1957), pri morebitnih naslednjih citatih pa le ime prvega avtorja, za druge pa je dodano le "idr."; drugi citat bi se tako glasil (Toličič idr., 1957). Če je avtorjev šest ali več, lahko že pri prvem navajanju uporabimo le priimek prvega avtorja in "idr.". Kadar je citiranih več del istega avtorja, napisanih v istem letu, so letnicam dodane male črke po abecednem redu, npr. (Peršič, 1968a, 1968b).

Seznam literature na koncu prispevka mora vključevati vsa v besedilu citirana dela (samo ta), in sicer po (neoštevilčenem) abecednem redu avtorjev. Celoten seznam literature mora biti napisan v skladu z APA standardi citiranja. Pri navedbi vira so vedno izpisana imena vseh avtorjev prispevka, ne glede na to, koliko jih je.

Navedki prispevkov v revijah morajo vsebovati priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslov prispevka, polno (neokrajšano) ime revije, letnik, če se v vsakem zvezku znotraj istega letnika število strani začne z 1, tudi številko zvezka (v oklepaju), in navedbo strani, na katerih je natisnjen prispevek (pri tem uporabljamo pomišljaj, ne vezaj; torej nekoliko daljšo črtico). Pri tem je potrebno paziti na ločila, ki ločijo posamezne enote navedka. Ime revije in letnik izhajanja pri navajanju prispevkov v revijah ter naslov knjige (tako pri avtorskih kot pri urejenih knjigah) so v poševnem tisku. Primer navedbe:

Plomin, R. in Caspi, A. (1998). DNA and personality. European Journal of Personality, 12, 387–407.

Navedba avtorske knjige vsebuje priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslov knjige, kraj izdaje in založbo. Primer navedbe:

Lazarus, R. S. (1991). Emotion and adaptation. Oxford: Oxford University Press.

Navedba poglavja avtorja v knjigi z urednikom (angl. edited book) vsebuje priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslov poglavja v knjigi, začetnice imena ter priimek urednikov, označbo, da gre za urednike, naslov knjige, strani, na katerih je natisnjeno poglavje, kraj izdaje in založbo. Primer navedbe:

Schutz, R. W. in Gessaroli, M. E. (1993). Use, misuse and disuse of psychometrics in sport psychology research. V R. N. Singer, M. Murphey in L. K. Tennant (ur.), Handbook of research in sport psychology (str. 901–917). New York: Macmillan.

Vsaka navedba prispevka, katerega naslov ni v enem od pogosto uporabljanih svetovnih jezikov (npr. angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem, španskem) mora imeti v seznamu referenc v oglatem oklepaju dodan tudi naslov prispevka, preveden v angleški jezik. Primera navedbe:

Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentnosti [Conceptions of intelligence]. Radovljica: Didakta.

Tušak, M. (1998). Barvne preference, simbolika barv in osebnost [Colour preferences, colour symbolism and personality]. Psihološka obzorja, 7(4), 67–79.